Med 5. oktobrom in 6. novembrom si lahko v grajskem parku pred Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ogledate razstavo projektov, ki so prejeli Plečnikovo odličje 2020.
Plečnikova odličja v Fužinskem parku
Plečnikova odličja 2020 so prinesla številne novosti, svežo podobo ter katalog v slovenskem in angleškem jeziku. Razstava nagrajenih in nominiranih del za Plečnikova odličja 2020 je letos prvič potekala v javnem prostoru, v galeriji na prostem na Krakovskem nasipu, zdaj pa se seli še v Fužinski park, kjer bo na ogled v okviru Meseca prostora od 5. 9. do 8. 11. 2020.
Plečnikova odličja so osrednje slovenske strokovne nagrade na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali arhitektka in profesorica Tina Gregorič, arhitekt in arhitekturni kritik Andrej Hrausky, filozofinja Mateja Kurir, arhitekt Aleksander Lužnik in krajinska arhitektka Ana Tepina, je letos podelila Plečnikovo nagrado in tri Plečnikove medalje. Plečnikovo nagrado so prejeli Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christopher Riss za Islamski versko-kulturni center v Ljubljani. Plečnikovo medaljo za realizacijo sta prejela Rok Žnidaršič in Žiga Ravnikar za Telovadnico Osnovne šole Vižmarje Brod. Plečnikovo medaljo za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike je prejel Tomaž Vuga za knjigo Projekt: Nova Gorica. Matevž Čelik pa je prejel Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture za vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter uveljavitev muzeja v mednarodni arhitekturni skupnosti. Podeljeni sta bili tudi dve študentski Plečnikovi priznanji, ki sta ju prejela Vid Žnidaršič za magistrsko delo DRAMA! (začasna) in Valentin Tribušon Ovsenik za magistrsko delo FUŽINSKA COPACABANA.
Žirija je v uvodu kataloga podala kritično oceno stanja slovenske arhitekture in zapisala: »Radikalno zaostreno stanje okolja v Sloveniji in svetu zahteva korenite spremembe ravnanja posameznika, družbe in stroke – tudi arhitekture. Čas je, da začnemo kolektivno stremeti k dvigu kakovosti grajenega okolja. Ta cilj lahko dosežemo z večjo natančnostjo urbanističnih določil in višjimi standardi v izobraževanju, kuriranju in predstavitvi arhitekture širši javnosti. Z zavestnim izbiranjem vrhunskih rešitev, ki sledijo najširšemu razumevanju trajnostnih principov, lahko ustvarimo arhitekturno odličnost krhke prihodnosti.«
