Muzeji smo akterji, ki prispevamo k socialno, ekološko in kulturno ozaveščeni družbi. Zavedamo se odpadkov in učinkov na okolje, povezanih s kulturnimi dogodki in začasnimi razstavami. Leta 2015 so bili sprejeti Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov in Pariški sporazum, pravno zavezujoča mednarodna pogodba o podnebnih spremembah. Narava globalnega izziva zahteva skupen odziv v vseh sektorjih in na vseh ravneh.

Bistveno je, da organizacije (in posamezniki) poleg govorjenja o vplivih na okolje analizirajo tudi svoja lastna dejanja in se zavežejo k okoljski odgovornosti. Muzeji pri tem lahko igrajo ključno vlogo, saj imajo možnost – kot opozarja poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC – Podnebne spremembe 2022: Blaženje podnebnih sprememb, razširiti družboslovno perspektivo.

Dr. Bogo Zupančič, direktor MAO: »Če smo nekoč verjeli, da bodo svet rešili politiki, nam je danes jasno, da lahko veliko doprinesemo k boljšemu svetu kar sami – s svojimi vsakodnevnimi navadami, podjetniškim, znanstvenim in izobraževalnim delom ter s civilnim, družbenim in medsebojnim povezovanjem. Namesto umetnega ustvarjanja potreb in želja je potrebno iskanje ravnotežja v nas samih, v naravi, družbi in v svetu.«

Projekt Regenerativna kulturna produkcija je bil razvit v okviru produkcijske platforme 27. bienala oblikovanja, BIO 27 Supervernakularno – Oblikovanje za regenerativno prihodnost v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Člani skupine Futuring Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković in Barbara Predan so v okviru BIO27 pripravili odprtokodni priročnik, ki je namenjen muzealcem, oblikovalcem in  uslužbencem muzejev ter drugim ozaveščenim posameznikom. Priporočila pomagajo pri sprejemanju odločitev, kdaj in kako izvesti določene ukrepe – na primer kako zmanjšati emisije ogljika, graditi skupnost z ozaveščanjem in izobraževanjem ter zagotoviti trajnostno produkcijo razstav.

Priročnik je zdaj dostopen na POVEZAVI.