Interdisciplinarna delovna skupina za vpis del Jožeta Plečnika na Unescov seznam je prejela Plečnikovo medaljo

Letošnjo Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture je prejela interdisciplinarna delovna skupina za pripravo nominacije del Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Med prejemniki Plečnikove medalje so tudi štirje sodelavci MAO:

Natalija Lapajne, Meta Štular (koordinatorka), Tomaž Štoka (koordinator) in dr. Bogo Zupančič.

Delovna skupina, ki jo sestavljajo še Špela Spanžel (vodja), Mateja Kavčič, Špela Karo, Irena Potočnik, Irena Vesel, Darja Pergovnik, Andrej Hrausky, Sonja Ifko, Lena Jevnik, Nataša Jurgec Gurnick, Ana Porok, Marko Stokin, Metka Štrajhar in Gojko Zupan, je uspešno artikulirala izjemno univerzalno vrednost vpisane Plečnikove dediščine in prispevala k najvišjemu priznanju Plečnikovih del na področju kulturne dediščine.

Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani so bila 31. julija 2021 vpisana na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Odbor za svetovno dediščino je na svojem 44. zasedanju sledil mnenju Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja ICOMOS ter soglasno sprejel odločitev, ki Plečnikovo Ljubljano uvršča med dediščino vsega človeštva. Plečnikovo Ljubljano je prepoznal kot izjemen primer oblikovanja urbanega prostora po meri človeka, v skladu z globoko humano vizijo arhitekta, ki je med obema svetovnima vojnama preoblikoval nekdanje provincialno mesto cesarstva v simbolno prestolnico. Odbor je pritrdil predlagani argumentaciji izbora javnih prostorov (mestnih trgov, parkov, ulic, promenad, nabrežij in mostov reke Ljubljanice) in javnih ustanov (nacionalna knjižnica, tržnica, pokopališki kompleks in dve cerkvi), ki so občuteno integrirani v obstoječe urbane, kulturne in naravne kontekste, sledijo potrebam prebivalcev in ustvarjajo novo identiteto mesta. Z vpisom je bila potrjena sistematična skrb za Plečnikovo dediščino s strani pristojnih institucij, lastnikov in skupnosti, priporočila odbora glede presoje vplivov sodobnih posegov v spomeniško območje pa bodo vodilo za varovanje in upravljanje svetovne dediščine v prihodnje.

Umestitev arhitektovega dela v kontekst Unescove konvencije o svetovni dediščini prinaša dodatno vrednost sodobnemu razumevanju univerzalno prepoznavnih konceptov.

Z vpisom se je nacionalna odgovornost glede varovanja Plečnikove dediščine okrepila v zavezo do mednarodne skupnosti, projekt pa je prerasel v trajno obvezo spoštljivega varovanja skupne dediščine.