Na razstavi Svet znotraj predstavljamo več kot sto projektov, ki so od 30-ih let do danes zaznamovali razvoj slovenskega oblikovanja in arhitekture. Eden vidnejših primerov so interierji Ljubljanske banke, ki je že od nekdaj dajala prednost dobremu oblikovanju. Tako ste lahko v minulih dneh v seriji objav na naših spletnih kanalih spremljali razvoj njene prostorske kot tudi grafične podobe.
Serijo objav pa zaključujemo s predstavitvijo prenove Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije, ki je vrata odprl poleti 2021, z namenom obiskovalcem približati pomen denarja, bank in bančnih praks ter predstavlja 200-letno zgodovino bančništva na Slovenskem, od prve hranilnice pa vse do digitalnih mobilnih denarnic.
Prenova Bankariuma
Prenova: Andrej Mercina, Mojca Bek, Mateja Obid (TRIIIJE)
Prostorska interpretacija razstavne vsebine: Sanja Jurca Avci (TRANS)
Oblikovanje razstave: Sanja Jurca Avci (TRANS) in TRIIIJE
Grafično oblikovanje: Dolores Gerbec (TRANS)
Projekta prenove muzeja bančništva – Bankarium raziskava ob razstavi Svet znotraj sicer ne obravnava, je pa njegovo preoblikovanje zanimivo predvsem, ker gre za prenovo muzeja. Naročniki so zglede in navdih iskali pri sorodnih muzejih po Evropi, kot so Banque et Caisse d’Epargne v Luksemburgu, Museum on The Mound v Edinburgu, center finančnega opismenjevanja – Museo del Risparmio v Torinu, bančni muzej skupine Nordea v Helsinkih, obiskali so tudi muzej Flip na Dunaju, ter s tem omogočili preoblikovanje muzeja v sodobno institucijo, ki na inovativen in privlačen način ponuja vsebine za razumevanje razvoja bančništva najrazličnejšim skupinam uporabnikov.
Prenovo oz. restavriranje je vodil biro Trije arhitekti pod vodstvom Andreja Mercine, oblikovanje razstave pa je vodila Sanja Jurca Avci, v zavodu TRANS. Ker je stavba kot tudi njena notranjost zaščitena, je bilo ključno sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Muzej ima prostore v t. i. bančni dvorani v prvem nadstropju stavbe Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi, eni redkih secesijskih notranjosti v Ljubljani, sama stavba pa sodi med najpomembnejše secesijske stavbe v mestu.
Mogočno in impresivno je že vhodno stopnišče, ki nas popelje v prostore muzeja, kjer najdemo restavrirane in ohranjene štukaturne okrase z enakimi motivi kot na pročelju, avtentične lestence in kose prvotnega pohištva. Prenova pa je obsegala med drugim tudi stekla z dekorativnimi jedkanimi secesijskimi vzorci, vrata in kljuke, ostala svetila, poslikave, novo notranje pohištvo, tlake in ograje.
Sodobno prenovljen muzej bančništva, Bankarium, lahko obiščete vsak dan, razen ob ponedeljekih, med 10. in 18. uro. Za še več podatkov o oblikovanju Ljubljanske banke pa se sprehoditi skozi razstavi Predmet in zbirka ter Svet znotraj v MAO.
