MAO -

»Veljale so le skrajnosti. Cvetlice so vzcvele in zvenele. Sonce je vzšlo in zatonilo. Ljubimec je ljubil in že ga ni bilo več. In kar so povedali v rimah, je mladina prenesla v dejanja. Dekleta so bila rože in njihov cvet je bil tako kratkotrajen kakor rožni cvet. Utrgati jih je bilo treba pred nočjo; dan je bil kratek in le dan je veljal.«

Virginia Woolf, Orlando, 1928, prevod Maila Golob, zbirka Veliki večni roman, 2004, str. 14)

Botanik Carl Linnaeus je v prvi izdaji dela z naslovom Systema Naturae (1735) na enajstih straneh vzpostavil klasifikacijski sistem, razdeljen v tri kraljestva: živalskega, mineralnega in rastlinskega. Za namene slednjega je zbiral herbarij, ki ga je na koncu sestavljalo kar devetnajst tisoč listov. Linnaeus je opazoval in primerjal rastlinske reproduktivne organe in človeške genitalije ter svoje izsledke povzel v delu Fundamenta Botanica (1736). Opisal je »žensko rožo«, hiperseksualizirano metonimijo med ženskimi spolnimi organi in cvetovi, podobno pošasti s tako moškimi kot ženskimi genitalnimi značilnostmi. Ta lik se nato pojavlja tudi v romaneskni literaturi 19. stoletja. Razstavni segment Ženska roža raziskuje ta problematični pojem, katerega hiperseksualiziranost se skriva za elegantnimi alegorijami. »Ženska roža«, začetnica nove estetike, se je kot moderna umetniška figura uveljavila na prehodu iz 19. v 20. stoletje, še zlasti z art nouveaujem. Utelešala je večno ženskost, prisotno tako v Letnih časih Alfonsa Muche, kot v Serpentinastih plesih Loïe Fuller. Ta plodovit nabor »cvetličark« je dolgo predstavljal oviro ženskam, ki so si prizadevale za lastno emancipacijo. Podobna je primerjava ženske z »rožo iz rastlinjaka« (»hothouse flower«), ki je vzpostavljala definicijo lepe, čutne in erotične ženske. Ta seksualizirana analogija izvira v viktorijanskih interpretacijah in tvori konstrukt ideala minljive, ranljive in krhke ženske, četudi je to pojmovanje trivialno in netočno. Takšno pojmovanje žensk je utelešeno v pesmi Coventry Patmorea z naslovom The Angel in the House (1854), v kateri avtor žensko definira kot »sramežljivo, neomadeževano in nedolžno«, njena vloga pa naj bi bila, »da ljubi in brezpogojno podpira svojega moža, da mu je popolnoma podložna (…)«.

BIO28 Dvojna agentka: Govoriš jezik rož? organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Bienale obeležuje 60 let od prve razstave in 10 let produkcijske platforme. Kustosinja 28. bienala oblikovanja je Alexandra Midal.

Lokacija

Odpiralni časi

Kontakt