V 92. letu se je od nas poslovil arhitekt in oblikovalec prof. Grega Košak, vsestransko razgledan ustvarjalec, pronicljiv opazovalec in kritičen mislec, eden pomembnejših nadaljevalcev Ravnikarjeve šole v našem prostoru. V svojem opusu je povezoval številne dejavnosti in prehajal od grafičnega oblikovanja, arhitekturno-urbanističnega snovanja, oblikovanja razstav, scenografije, pedagoškega dela ter vse do domačega in mednarodnega strokovno-društvenega udejstvovanja. Bil je naš dragocen informator pri preučevanju arhitekturne in oblikovalske zgodovine ter redni obiskovalec naših razstav.
Leta 1959 je diplomiral na oddelku za arhitekturo Univerze, pri prof. Edvardu Ravnikarju z urbanistično-arhitekturno nalogo Urbanistična ureditev Sv. Lucije s polotokom Seča – Turistični kompleks na Seči. Vse do leta 1973 je deloval samostojno, pretežno kot oblikovalec vizualnih komunikacij. Od leta 1973 je deloval pretežno na področju arhitekture in urbanizma kot vodja teama v LIZ-inženiringu in AB-biroju.
Grega Košak se je kot arhitekt in oblikovalec formiral v vsestransko ustvarjalnem vzdušju ljubljanske šole za arhitekturo v obdobju, ko je bila najbolj zaznamovana z duhom prof. Ravnikarja in njegovim pluralističnim iskanjem avtohtonega modernističnega jezika. Košakovo ustvarjanje je eden izmed najbolj svetovljanskih in odprtih iskateljskih opusov generacije, na katero je formativno vplivala Ravnikarjeva Smer B – in tudi njena nenadna ukinitev. Prehajanje med različnimi merili, mediji, tehnologijami in disciplinami likovnega in prostorskega ustvarjanja je bilo značilno za Smer B, kjer je Košak sodeloval kot asistent pri poučevanju predmeta Kompozicija. Po njeni ukinitvi pa je duh smeri preživel in se razvijal skozi posamezne arhitekturne in oblikovalske opuse, med katerimi morda ravno opus Grega Košaka najbolj v duhu Ravnikarjeve povezljivosti med disciplinami združuje grafično oblikovanje, industrijsko oblikovanje, oblikovanje razstav, scenografijo in arhitekturo v nedeljivo celoto vsestranskega ustvarjalca zrelega modernizma.
Abstraktnost modernističnega oblikovalskega jezika se v Košakovem opusu brezšivno združuje z regionalnimi specifikami njegovega arhitekturnega ustvarjanja. Motel Grosuplje (1970) s svojo s strešinami naglašeno umestitvijo v krajino predstavlja enega izmed vrhuncev regionalizma pri nas. Košak je zasnoval tudi proizvodno-upravni zgradbi Ilirija in Tiskarna Ljubljana (1979/80) in več poslovno-stanovanjskih sosesk. Oblikoval je številne plakate in knjige. Je avtor in soavtor celostnih grafičnih podob za Adrio Airways, Letališče Ljubljana, Mercator, Zmaj, Emono, Formo Vivo, Tehniški muzej Slovenije in Genex.
Pečata v slovenskem prostoru pa ni pustil le kot oblikovalec in arhitekt, ampak tudi v vlogi javnega intelektualca. Na Fakulteti za arhitekturo in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je kot izredni profesor predaval o oblikovanju od merila mesta do uporabnih predmetov. Udejstvoval se je v nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenjih, bienalih in organizacijah. Soustvarjal je tudi kritično javno mnenje: iz njegovih strokovnih člankov, javnih pisem in polemičnih prispevkov veje zavedanje, da se ustvarjalčevo delo ne zaključi z oddajo načrtov in predlog, ampak ga sestavlja vseživljenjsko prizadevanje za boljše oblikovanje, vzdrževanje in upravljanje s skupnim prostorom.
Grega Košak je za svoje poklicno delovanje prejel številna priznanja in nagrade, med katerimi so nagrada Prešernovega sklada, dve Borbini nagradi, nagrada UNESCO za kulturni plakat na Varšavskem bienalu 1968, Zlato medaljo in druga priznanja na 3. BIO, častno članstvo Zbornice za arhitekturo in prostor itd. Košakova dela hranijo ustanove in muzeji pri nas in v tujini. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje hranimo 247 Košakovih del s področja grafičnega oblikovanja. Muzej moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku v svoji zbirki hrani dva Košakova plakata za Bienale industrijskega oblikovanja, dar MAO.
Pogrešali te bomo, dragi Grega!
dr. Bogo Zupančič, dr. Miloš Kosec
