Luka Dekleva je fotografijo študiral na Fakulteti lepih umetnosti v Pragi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. S pričujočo podobo posega v razpravo v ontologijo fotografije, saj tematizira njen mehanični, samodejni nastanek. V škatlice z luknjico (kamere obskure) je namestil odrezke črno-belega negativskega filma, jih naslovil na svoj naslov in jih odvrgel v poštne nabiralnike na različnih lokacijah v mestu. Med potjo so bile izpostavljene naključnim svetlobnim impulzom. Ko so se škatlica vrnile, je razvil naključno eksponirani film in ga povečal na fotografski papir. Postopek ilustrira eno od skrajnih pozicij avtorja v modernizmu: njegov skoraj popoln umik iz ustvarjalnega procesa.