Vse krajine štejejo! k večji kakovosti bivanja s krajinsko politiko

Javno povabilo v partnersko mrežo Platforma CzK 2020

Dan arhitektov 2019: Ex-YU 2019

Vse krajine štejejo! k večji kakovosti bivanja s krajinsko politiko

10. 10. 2019

Vse krajine štejejo! k večji kakovosti bivanja s krajinsko politiko

10. 10. 2019

Značilnosti krajine ključno prispevajo k prepoznavnosti države, določajo kakovost bivanja in ponujajo številne razvojne možnosti. V zadnjem času se slovenska krajina pod vplivi razvoja hitro spreminja, pogosto na slabše in nenadzorovano, kar siromaši njeno vrednost. Krajina je kompleksen splet naravnih in družbenih procesov, v katerem se soočajo različni interesi. Za ohranjanje in razvoj kakovosti krajine sta potrebna dobro sodelovanje in usklajevanje. Evropski zgledi sledeč Evropski konvenciji o krajini dokazujejo, da je za učinkovito urejanje krajine ključno, da družba doseže široko soglasje o pomenu in vrednosti krajine ter na osnovi tega oblikuje politiko, s katero opredeli pogoje celovitega in vključujočega varstva, načrtovanja in upravljanja krajine.

Na konferenci Vse krajine štejejo! bo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije z gosti iz tujine in z udeleženci odprlo razpravo o krajinski politiki. V prvem delu bodo predstavljeni rezultati projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine, oblikovanje krajinske politike bo osvetljeno tudi skozi primer Katalonije in poročil o izvajanju Evropske konvencije o krajini v Sloveniji in na Hrvaškem. V drugem delu bo pozornost namenjena posebnostim urejanja primestne krajine – razprava se bo oblikovala s primeri dobrih praks iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, predstavljeni bodo pristopi k celovitemu in vključujočemu urejanju krajine, ki ga zagovarjajo tudi izhodišča za Krajinsko politiko Slovenije.

Varstvo in razvoj slovenske krajine je projekt, s katerim je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije s partnerjema, IPoP – Inštitut za politike prostora in CIPRA Slovenija Društvo za varstvo Alp, s podporo Ministrstva za okolje in prostor v preteklem letu pripravilo strokovna izhodišča za pripravo krajinske politike. Ključne ugotovitve projekta, ki vodijo pripravo izhodišč za krajinsko politiko, so:

• na urejanje krajine slovenska družba vpliva z ukrepi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva kmetijskih zemljišč, načrtovanja prostorskega razvoja in pridelave hrane, ter s programi s področja razvoja storitev in turizma, ki med sabo niso nujno skladni in povezani;

• urejanje krajine v praksi izvaja širok krog institucionaliziranih in posameznih akterjev, ki med sabo le do določene mere sodelujejo, ne delijo skupne vizije in ciljev razvoja ter imajo premalo možnosti za dialog in iskanje skupnih rešitev – v praksi se ne ustvarjajo sinergije, sektorski ukrepi slabo dosegajo prebivalce in prostor;

• slovenska krajina je izrazito raznolika, drobno strukturirana in razpršeno poseljena, zato so učinki slabo povezanega sektorskega urejanja na izboljšanje stanja v prostoru omejeni, njihovo učinkovitost slabi tudi nizka stopnja vključenosti lokalnega prebivalstva v upravljanje;

• za povečanje učinkovitosti je treba vzpostaviti celovit in vključujoč sistem upravljanja krajine, oblikovati pogoje za operativno medresorsko sodelovanje na terenu in opredeliti ukrepe za celostno reševanje razvojnih izzivov;

• država lahko s Krajinsko politiko zagotovi dober strateški okvir za dolgoročen in vsestransko skladen razvoj krajine, tako poveže in uskladi razvojna pričakovanja, cilje in ukrepe različnih področij in akterjev ter omogoči, da bomo upravljali krajino kot skupen razvojni vir in dediščino ter pomembno prvino osebne in narodove identitete.

Na konferenco se lahko prijavite do 7. 10. preko prijavnega obrazca. Vljudno vabljeni!

Program konference

1. SKLOP: KRAJINSKA POLITIKA