Vodni detektiv 2018
Vodni detektiv 2018
Inštitut za celostni razvoj in okolje (ICRO) v letošnjem letu že 21. leto organizira nacionalni likovno – literarni in raziskovalni natečaj VODNI DETEKTIV, tokrat v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL, Oddelkom za okoljsko gradbeništvo in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Namen letošnjega natečaja je doseči večje poznavanje povezanosti vode z mestom z vidika globalnih klimatskih sprememb in s tem povezanimi poplavami, sušami in drugimi pojavi ter predvsem s tem, kako naša mesta in način življenja prilagoditi novim danostim življenja na Zemlji. Letošnja tema je »MODRO-ZELENA MESTA«.
Tema je povezana s prilagojenostjo naših mest in drugih naselij na izzive prihodnosti, ki jih prinašajo globalne klimatske spremembe. Naša mesta na to niso pripravljena, saj se soočamo z vse bolj intenzivnimi vremenskimi pojavi, vse obsežnejšimi poplavami in hkrati s hudo poletno vročino in sušo. Zato se bodo morala naša mesta spremeniti in preplesti z zeleno-modro infrastrukturo….
Dejstvo je, da se klimatske spremembe vsako leto bolj intenzivno kažejo tako s poplavami, kot tudi s sušami, ki počasi spreminjajo našo krajino ter naše razumevanje naravnih procesov vezanih na vodo v krajini. V povezavi s tem se spreminja tudi arhitektura tako v merilu mesta kot tudi v merilu stavbe. Mesto in krajino vse bolj prepleta zeleno-modra infrastruktura, ki je nosilka številnih funkcij od katerih je ena pomembnejših tudi zadrževanje vode v krajini (v sušni dobi) in kontrolirano kompenziranje škodljivega delovanja poplavnih voda na grajeno strukturo mesta (v času poplav).
Fokus natečaja je zato sodobno mesto, ki na probleme, s katerimi se bo v prihodnosti vse bolj soočalo, ni prilagojeno. Učence skušamo spodbuditi k razmišljanju o možnih posledicah klimatskih sprememb na razvoj mesta, če klimatskih sprememb ne vzamemo resno, pa tudi na spremembe fizične strukture mesta, če klimatske spremembe vzamemo zelo resno z vizijo prihodnosti v leto 2070 ali celo 2120.
EU Komisija je leto 2018 razglasila za evropsko leto kulturne dediščine. Prav v kontekstu naše kulturne dediščine lahko najdemo številne dobre prakse, ki so se jih posluževali že naši predniki, ki so živeli na območjih poplav ali na območjih pomanjkanja vode. Stare vasi v osrednjem delu Slovenije so bile postavljene na pred vodo varnih lokacijah (ki jih običajno tudi dandanes poplavna voda ne zalije). Na območjih pomanjkanja vode so naši predniki zbirali deževnico za pitje in zalivanje vrtov. Na Ljubljanskem barju so gradili mostiščarske hiše. Kmetje iz okolice Ljubljane so se celo tako dobro prilagodili na negotove vremenske razmere, da so imeli nekaj njiv na prodnih ravnicah Save, nekaj njiv pa na Barju. Če je bilo mokro leto, so jim njive na propustnih prodnih ravnicah bogato obrodile, če pa je bilo sušno leto, so imeli obilen pridelek na barju.
Tudi v današnjem času moramo najti načine, kako živeti z vodo, to je z viški vode v obliki poplav, kot tudi s pomanjkanjem vode in sušami. Fokus natečaja je torej človek, ki bo moral spremeniti način gledanja na mesto, odprti prostor, na krajino, na naravo, ki je vedno bila radodarna in je omogočala življenje in tudi sedaj je, le razumeti jo moramo in se naučiti živeti z njo, ne pa s svojim delovanjem rušiti osnovnih zakonov narave.
Več informacij bo na voljo tudi na facebook strani, na spletni strani Vodni detektiv pa najdete vsa potrebna navodila za pripravo projekta.
Izobraževalni program MAO
Informacije
Navodila za sodelovanje na natečaju>>
E-naslov: marta.vahtar@icro.si.
Organizacija
Inštitut za celostni razvoj in okolje v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo UL, Oddelkom za okoljsko gradbeništvo in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
