Če pustimo ob strani nenehne težave s Trstom, imamo pred sabo lepo, v starejšem delu urbanistično zelo smotrno urejeno mesto. V mestnem jedru se razkazuje paleta vrhunskih arhitekturnih spomenikov od rimskih ostalin in srednjeveške stolnice ter veličastne renesančne trdnjave sv. Justa, do klasicističnih stavb v mestnem središču, množice pozno historističnih zgradb in še marsikaj drugega. Trsta se moramo Slovenci lotiti nadvse resno. Z njim se moramo spopasti od temelja: od njegovih začetkov v prazgodovini, mimo antičnega, srednjeveškega in novoveškega Trsta, vse do najnovejše, ne vselej najbolj prijazne zgodovine. K temu je treba dodati urbanistični in arhitekturni razvoj od začetkov do danes. Trst ni enoznačen fenomen, prav tako ne vloga Slovencev in Italijanov v njem. Černigojeva avantgardistična izkušnja v dvajsetih letih 20. stoletja kaže, da formirana umetniška drža, samozavest, volja, odprtost… zmorejo preseči vidne, nevidne, namišljene meje ali vsaj poskušati iznajti način za njihovo preseganje. Iz imperativa misliti Trst! se izrisuje novi imperativ pisanja obče zgodovine in kulturnega ustvarjanja v Trstu.

Umetnostni zgodovinar in kritik prof. dr. Peter Krečič je od leta 1978 do upokojitve leta 2010 vodil Arhitekturni muzej Ljubljana. Od leta 1987 do 1998 je bil gostujoči profesor na Katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniškefakultete, od leta 1998 pa na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Od leta 2004 do 2011 je kot predavatelj sodeloval s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem, od leta 2004 pa sodeluje s Fakulteto za dizajn. Ob tem je predaval na več univerzah v Evropi in ZDA. Znanstveno preučuje slovensko umetnost, posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med vojnama. V sedemdesetih letih se je posvečal vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v evropskih okvirih, v osemdesetih in devetdesetih pa je preučeval delo in življenje arhitekta Jožeta Plečnika. Objavil je več monografij in znanstvenih razprav. Njegova poglavitna področja raziskovanja so vprašanja slovenskega in evropskega modernizma, protomodernizma in umetniških avantgard.

Predavanje je del spremljevalnega programa razstave Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem.
 

Otvoritev

Pričetek: ob 19.00

Vstopnina

Brezplačno.

Informacije

Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem

01 5484 280/270
izobrazevanje@mao.si