V okviru programa »Arhitektura v živo« ob razstavi Pod skupno streho, Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov, vabimo na voden ogled po Trgu republike z arhitektom Gregorjem Riharjem.

Ogled je omejen na 30 oseb v skupini. Zbiramo prijave na izobrazevanje@mao.si‘>izobrazevanje@mao.si’>izobrazevanje@mao.si.

Trg revolucije, Ljubljana, 1960–1983
Današnji Trg republike je rezultat natečaja, katerega namen je bil oblikovati primeren prostor za postavitev spomenika revolucije. Edvard Ravnikar, ki je zmagal na natečaju, ga je zasnoval kot kompleks upravnih, poslovnih in kulturnih javnih zgradb. Središču Ljubljane je namreč želel dati novo dimenzijo in nov socialni prostor ter ga redefinirati kot središče političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovenije. Natečaj so leta 1959 razpisale mestne oblasti, gradnja osrednjih zgradb na trgu pa se je pričela leta 1962. Za projektiranje, inženiring in nadzor so že leto prej ustanovili poseben zavod. Leta 1961 so za eno od stolpnic, ki naj bi bila namenjena izvršnemu svetu, izvedli še en natečaj, o katerem je med načrti ohranjene le malo dokumentacije. Zasnova ključnih zgradb je do pričetka gradnje v primerjavi z natečajnim projektom doživela več sprememb. Objavljene risbe in fotografija makete iz leta 1962 pa že prikazujejo podrobnosti, ki jih lahko danes vidimo izvedene. Stolpnici, ki sta v projektu, na podlagi katerega so pričeli graditi kompleks, še vedno visoki enaindvajset nadstropij namesto današnjih dvanajst, je arhitekt takoj po natečaju obrnil s konicama drugo proti drugi. Ko je bila leta 1964 gradnja zaradi spremenjenih gospodarskih razmer ustavljena, sta bili obe stolpnici in trgovska hiša v gradnji. Ena od stolpnic je bila dokončana do devetega, druga pa do osmega nadstropja. Na fotografijah delovne makete trga iz leta 1966 se ob peti stolpnic pojavijo široka pritličja. V tem času je vzhodno stolpnico prevzela Ljubljanska banka in arhitekt je njeno pritličje preprojektiral v rastočo paviljonsko strukturo, namenjeno likvidaturi in elektronskemu centru. Trgovska hiša Maximarket je bila, čeprav še ne popolnoma dokončana, odprta leta 1971. Pobude za zgraditev novega kulturnega centra so se začele uresničevati ob praznovanju stote obletnice rojstva Ivana Cankarja leta 1977, ko so se pričela gradbena dela za Kulturno-kongresni center Ivan Cankar (KCIC). Cankarjev dom je bil dokončan med letoma 1980 in 1983. Trg revolucije nikoli ni doživel uradne otvoritve. Leta 1991 so na njem razglasili slovensko samostojnost. Z lastninjenjem po letu 1991 so nekatere zgradbe postale last podjetij, uršulinski samostan pa je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen cerkvi. Po sodni poravnavi aprila 2011 je ploščad trga znova prešla v last mesta, mestna uprava pa napoveduje ukinitev parkirišča in obnovo trga.

Arhitekt Gregor Rihar je predstavnik (prokurist) projektivnega podjetja IZTR Inženiring in projektiranje d.o.o., pravnega naslednika nekdanjega Zavoda za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani, ki je bilo ustanovljeno leta 1960, prav z namenom izgradnje Trga revolucije. Zavod IZITR je deloval kratek čas pod imenom IZA, sedaj deluje pod imenom IZTR, in deluje na področju inženiringa in projektiranja.

Otvoritev

Pričetek: ob 17.00

Vstopnina

Brezplačno.
Obvezne so prijave: izobrazevanje@mao.si.

Informacije

izobrazevanje@mao.si
01 5484 286/280