Na OŠ Martina Krpana so v šolskem letu 2017/18 napisali in izdali knjižico z naslovom KHISLI S FUŽIN Pomembni protestanti, meceni in snovalci kulture na Kranjskem.

Nastala je ob obeležitvi 500 letnice reformacije 2017 in evropskem letu kulturne dediščine 2018.
 
Družina Khisl je leta 1557 ob Ljubljanici postavila grad Fužine (nem. Kaltenbrunn ). Uspešni trgovski posli, ki so segali vse do južne Italije in Salzburga so botrovali vzponu družine. Začeli so vlagati v lastne proizvodne obrate, katerih središče je bil Fužinski grad. Ta je v 16. stoletju postal tudi  eno od središč novega verskega gibanja – protestantizma. Khisli so v grajskih prostorih gostili pomembne reformatorje, kot sta bila Primož Trubar in Jurij Dalmatin, družina je bila zelo dejavna ne le pri uveljavljanju nove vere temveč tudi pisane besede. Janž Khisl ke leta 1570 napisal prvi uradni dokument v slovenskem jeziku, Deželni patent o vinski nakladi. S pomočjo Janža Khisla je Janez Mandeljc v središču Ljubljane odprl prvo tiskarno v mestu, kjer je bila leta 1575 natisnjena prva knjiga v Ljubljani napisana v slovenskem jeziku, tj. svetopisemska knjiga Jezus Sirah v Dalmatinovem prevodu. Khisli so podpirali tudi glasbenike in se zavzemali za izboljšanje njihovega socialnega statusa. Skladatelj za lutnjo Giacomo Gorzanis je kranjskim plemičem posvetil številna dela, med njimi prvo zbirko lutenjskih tabulatur. Vloga in moč družine Khisl je začela ob koncu 16. stoletja pešati. Posestva in gospodarske obrate so začeli dajati v najem ali pa so jih prodali. Zaton protestantizma je hkrati tudi zaton družine Khisl, ki je izumrla ob koncu 17. stoletja.
 
Raziskovalno delo bodo predstavile mentorica učiteljica zgodovine Zdenka Schauer in učenke 9. Razreda Sabina Nadarević in Stefanja Taseva, ki sta sedaj že srednješolki.

Po predstavitvi bo sledil kratek glasbeni program in voden ogled gradu s kustosinjo Natalijo Lapajne.

Lokacija

MAO
Pot na Fužine 2

Vstopnina

brezplačno

Informacije

01/ 5484 282/280
izobrazevanje(at)mao.si

Organizacija

MAO