Vegova ulica je nastala na mestu nekdanjega jarka, kjer se stikata obzidje rimske Emone ter obzidje srednjeveškega mesta. Ureditev te ulice, ki je s tem nosilka posebne simbolne napetosti v organizaciji mesta je povezana s Plečnikovim urejanjem parka pred Glasbeno matico, kjer je zeleno površino oblikoval kot teraso, omejeno z zidom. Začetek ureditve je bil povezan s prvim ljubljanskim glasbenim festivalom Ljubljanski glasbeni dnevi leta 1932; Plečnik je ob stopnišču na zidu postavil konfine in herme glasbenikov; nastale so po Fabianijevem vzoru ureditve pred dunajsko Tehnično visoko šolo, a Miroslava Krležo, ki ni prenesel Plečnikove arhitekture, so spominjale na glave, nabite na kole. Kasneje so postavili še herme jezikoslovcev pred univerzitetno knjižnico.

Urbanistična ureditev ulice se konča z Napoleonovim stebrom na nekdanjem Napoleonovem trgu, postavljenim že leta 1929. Spomenik pesniku Simonu Gregorčiču na istem trgu pa je iz leta 1937. Plečnik si je to monumentalno os zamislil kot alejo kulture, ki se nadaljuje skozi park ob Križankah v smeri Trnovske cerkve. Ta aleja nam ne pripoveduje samo o Plečnikovi viziji, ampak tudi o kulturni politiki tedanjega časa; z njo so povezane tudi nekatere kuriozitete – Napoleonov steber je na primer na svetu edini spomenik Napoleonu, postavljen v dvajsetem stoletju, poleg tega pa je služil tudi kot nadomestek tedaj priljubljenim spomenikom neznanemu junaku – ki je v tem primeru junak okupacijske francoske vojske, katerega posmrtne ostanke so shranili med dva bloka stebra.

O tem in še marsičem drugem se bomo na poti po aleji pogovorili s pesnikom in umetnostnim zgodovinarjem Miklavžem Komeljem.

Vstopnina

brezplačno
Obvezne so prijave na izobrazevanje(at)mao.si.

Program

Plečnikovo leto

Informacije

izobrazevanje(at)mao.si.

01/ 5484 282/80

Organizacija

MAO