Mesto Helsinki in finska vlada razvijata ambiciozen projekt novega muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Ker pri oblikovanju novih programov MAO prepoznavajo kot enega vodilnih svetovnih muzejev, sta med 9. in 13. septembrom v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na študijskem obisku direktorica Reetta Heiskanen in Arja-Liisa Kaasinen (vodja povezovanja in sodelovanj) iz Finskega arhitekturnega muzeja.
Muzej finske arhitekture se na pobudo države in mesta Helsinki z Muzejem oblikovanja združuje v novi, večji in sodobnejši Muzej arhitekture in oblikovanja, za katerega do leta 2025 nameravajo zgraditi novo in atraktivno stavbo, pomembno za kulturni, turistični in ekonomski razvoj finske prestolnice. V zgradbo, programe in dejavnosti novega muzeja bosta Finska država in mesto Helsinki vložila med 130 – 150 milijonov evrov. Ob pripravi programa in strateškega načrta novega sodobnega muzeja so izbrali nekaj evropskih institucij, ki jih je zaradi kakovosti in dobrih praks ter standardov mogoče uporabiti kot vzor. Med institucijami, kot so London Design Museum, V&A Dundee idr. so prav transformacijo in delovanje MAO prepoznali kot primer dobre prakse in zaprosili za eno tedenski obisk, da bi v Ljubljani pridobili novo znanje, izkušnje in vizije.
Kot sta povedali gostji, so MAO za študijski obisk v okviru programa Erasmus+ izbrali zato, ker ima dolgo tradicijo povezovanja arhitekture in oblikovanja. “Na Finskem imamo ti dve področji v ločenih muzejih, smo pa v procesu združevanja pod isto streho z gradnjo novega muzeja,” je pojasnila Reetta Heiskanen. Menijo, da se je MAO v zadnjih letih preoblikoval v skladu z novo družbeno vlogo, saj se pri svojem delovanju dotika tudi aktualnih in perečih tem. Med najzanimivejši novimi dejavnostmi sta gostji MAO izpostavili projekta Center za kreativnost in Future Architecture. Vključeni sta bili tudi v aktivnosti v okviru projekta Made In, ki so prejšnji teden potekale v Radovljici. Med najpomembnejšimi spoznanji svojega obiska sta izpostavili dialog, ki ga MAO odpira in spodbuja z vprašanji in temami, ki se tičejo sodobne družbe, na primer podnebne spremembe in druge probleme, s katerimi se vsi soočamo.
Po njunem mnenju so bile posebej zanimive tudi interakcije s kolegi iz arhitekturnega področja in pogovori o programu vpisa dediščine Jožeta Plečnika na UNESCO. “Programi Evropske unije in nacionalni programi, katerih del je MAO, so na zelo visoki ravni in to kakovost delovanja si želimo prenesti in razviti pri nas na Finskem,” je zaključila direktorica in dodala: “Naš cilj je pritegniti širšo javnost in ne le strokovnih krogov, k čemur stremi tudi vaša institucija. Torej: nočemo, da bi bil muzej zgolj informacijsko središče, ampak tudi platforma za različna dogajanja in interakcije. Kar pri vas direktor Matevž Čelik z ekipo dela zelo dobro, je povezovanje z mladimi talenti iz različnih področij, s platformo za ustvarjanje in možnostmi razvoja za prihodnost. Zanima nas, kako se znanje iz arhivov in zbirk kulturne dediščine preoblikuje in uporabi za potrebe sodobne družbe.”
Direktor Matevž Čelik je ob obisku izjavil: “Obisk strokovnjakinj iz Finske je veliko priznanje, da nove funkcije muzeja in program MAO od leta 2010 razvijamo v pravi smeri. To seveda opazimo pri dnevnem obisku v muzeju, študijski obisk iz države, ki v arhitekturi in oblikovanju velja za ‘velesilo’, pa je dodatna potrditev.”
