Dalmatinova Biblija 1584, preiskave in konservatorsko-restavratorski poseg

23. 1. 2014

Dalmatinova Biblija 1584, preiskave in konservatorsko-restavratorski poseg

23. 1. 2014

Letos bomo v MAO obeležili Plečnikov rojstni dan s predavanjem dr. Jedert Vodopivec Tomažič o preiskavah in konservatorsko-restavratorskih posegih na Dalmatinovi bibliji, knjigi, ki je kulturni spomenik in tako v vsebinskem kot materialnem pogledu izjemno delo. Po predavanju si bomo ogledali TV film »Biblija oživljena« po scenariju in v režiji Jadrana Sterleta.

Dalmatinova Biblija iz leta 1584 je prvi slovenski prevod celotnega Svetega pisma in najvišji dosežek slovenske reformacijske dobe. Knjiga je slovenski kulturni spomenik in je tako v vsebinskem kot v materialnem pogledu izjemno delo.
O pripravah, tiskanju, vezanju in drugih izdatkih sta Dalmatin in Bohorič podrobno poročala deželnim stanovom, kar je mogoče razbrati iz izčrpne korespondence, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije. Tiskanje tako obsežnega dela je bilo strokovno, tehnično in finančno zelo zahtevno delo. Tudi tedaj so naročniki ravnali povsem tržno. Veljale so zelo podobne zakonitosti, kot veljajo tudi danes.
Dalmatinova Biblija je tiskana knjiga, ne unikatni rokopis. Natisnjena je bila v 1500 izvodih. Celoten knjižni blok je bogato ilustriran s klišeji, od katerih so bili mnogi uporabljeni tri desetletja poprej za prvo izdajo Lutrovega nemškega prevoda.
V Sloveniji je po do zdaj objavljenih podatkih znanih 36 izvodov, zunaj Slovenije pa je vsaj še 42 izvodov. Polovica od njih je v razmeroma dobrem stanju. Poleg tega so za uporabo na voljo tudi izvodi dveh faksimiliranih izdaj iz let 1968 in 1994.

Obravnavani izvod Dalmatinove Biblije je last Mestne knjižnice Kranj in je bil dolgo v aktivni rabi, kar dokazujejo številne poškodbe, ki so nastale zaradi pogoste uporabe in neustrezne hrambe v preteklosti. Pred konservatorsko-restavratorskim posegom so si strokovnjaki postavili etično vprašanje, ali je v tako pomembno knjigo sploh treba posegati, saj se z vsakim konservatorsko-restavratorskim posegom v originalno substanco zmanjša njena izvirnost. Konservatorsko-restavratorski poseg je vedno tudi priložnost, ko je mogoče podrobneje preiskati strukturo in tehniko izdelave ter pregled materialov, ki sestavljajo objekt.
Glede na pomembnost knjige in značaj poškodb je bil konservatorsko-restavratorski poseg nedvomno velik logistični in strokovni izziv. Odločili so se, da knjigo razvežejo in pole knjižnega bloka mokro očistijo, konservirajo-restavrirajo poškodovane liste in rekonstruirajo izvirno vezavo. Čeprav je bil izvod Dalmatinove Biblije nepopoln, so se odločili, da ne bodo dodali rekonstrukcij ali kopij manjkajočih listov. Glavni razlog za to je dejstvo, da se je danes s kakovostjo in vsebinsko sestavo nemogoče približati kakovosti in značilnostim takratnega papirja. Drugi zelo pomemben razlog pa je tudi, da obstoja dovolj dobro ohranjenih izvodov in dve faksimilirani izdaji. Zato so se odločili, da knjižni blok ohranijo v obstoječem obsegu, delno rekonstrukcijo manjkajočih delov pa so iz estetskih razlogov izvedli le na naslovnem listu.
S konservatorsko-restavratorskimi posegi na Dalmatinovi bibliji so začeli v januarju 2010 in jih zaključili spomladi 2012. Poseg je izvedla celotna skupina Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije: mag. Blanka Avguštin Florjanovič, Stanka Grkman, Marjana Cjuha, Darja Harauer, Mateja Kotar, Lucija Planinc, Nataša Petelin, Tatjana Rahovsky Šuligoj in dr. Jedert Vodopivec Tomažič.

TV film »Biblia oživljena« je bil dokončan v februarju 2013. Posnetki stanja Biblije pred posegom so delo Studia Vrtinec iz Novega mesta, posnetke v preostalem delu filma pa je izvedla snemalna ekipa TV Slovenija po scenariju in v režiji Jadrana Sterleta. Film je montirala gospa Mateja Pevec, TV Slovenija. Produkcija filma je v celoti delo TV Slovenija.
Film je namenjen predstavitvi poslanstva poklica konservator-restavrator knjig in papirja z opozorili na problematike (ne)reševanja velike količine poškodovanih knjig v arhivih in knjižnicah.

Dr. Jedert Vodopivec Tomažič je po osnovni stroki univ. dipl. ing. kemije. Od leta 1980 je zaposlena v Arhivu Republike Slovenije, kjer je sprva delovala kot konservatorka restavratorka in raziskovalka za področje dediščine na papirju in pergamentu, od leta 1990 pa tam vodi Center za konserviranje in restavriranje pisne in grafične dediščine. Leta 1999 je doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo “Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah – soodvisnost s konservatorskimi in restavratorskimi posegi”. Kot izredna profesorica je od leta 1997 vključena v proces visokošolskega izobraževanja na področju zaščite in restavriranja arhivskega, knjižničnega in grafičnega gradiva, na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani (FF, ALUO, NTF). Strokovno in znanstveno deluje v različnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenjih.

 

Otvoritev

Pričetek: ob 18.00

 

Informacije

T: 01 5484 286/280
E:

Deli
Skip to content