Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je v več evropskih mestih vzniknilo novo umetnostno gibanje s skupnimi izhodišči in raznoterimi slogovnimi izrazi. Nove, meščanske, umetniške sloge, ki so se velikopotezno odmikali od klasične umetnosti, pri nas najbolje poznamo pod nazivom secesija, imelo pa je gibanje v tujini tudi nemalo drugih nazivov. Njegov svobodni in lahkotni slog, povezan z naravo, folklorno dediščino in geometrijskimi oblikami, je v Ljubljani zapustil prvo pomembno sled v letu 1901, ko je bil zgrajen Zmajski most. Ljubljana je dobila novo podobo po potresu 1895. Glavnino secesijskih stavb so postavili med leti 1901 in 1909 ob Miklošičevi cesti ter med Slovensko in Njegoševo cesto.

Secesijski potep nas bo vodil med nekaterimi najpomembnejšimi stavbami, za katere so načrte izdelali domači in tuji arhitekti. S svojo enkratnostjo pritegnejo oko mimoidočega prav vse. Na Prešernovem trgu je v secesijski maniri obnovljena Hauptmannova hiša, ki ji stoji nasproti Urbančeva veleblagovnica z nadstreškom iz pahljačastih cvetnih listov, pot bomo nadaljevali v smeri Grand hotela Union, delo arhitekta Josipa Vancaša, ki po pomembnosti sodi v sam vrh ljubljanskega umetniško-arhitekturnega izraza obdobja. V popotresni obnovi mesta je sodeloval tudi Maks Fabiani, ki je zasnoval stavbe in podobo Slovenskega trga (danes Miklošičevega trga), in je avtor načrta hiše župana Ivana Hribarja, kot tudi prvega modernega urbanističnega načrta mesta Ljubljana.

Doc. dr. Breda Mihelič se ukvarja z raziskovanjem zgodovine arhitekture in urbanizma v 19. in 20. stoletju in je bila direktorica Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Poleg zgodovine arhitekture med njena raziskovalna področja spadajo še urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane prenove in varstva kulturne dediščine. V okviru teh tematik je posebno pozornost posvečala prav obdobju na prelomu 19. in 20. stoletja. Njeno magistrsko delo z naslovom “Urbanistični razvoj Ljubljane” je pred skoraj 30 leti izšlo kot znanstvena monografija ter še danes predstavlja temeljno delo o razvoju glavnega mesta v moderno mesto. Breda Mihelič je objavila številne članke tako doma kot v tujini. S svojimi raziskavami omenjene tematike je sodelovala pri številnih mednarodnih projektih, od leta 1999 pa vodi in koordinira slovenski del projekta Art Nouveau in Progress/Art Nouveau en Projets in aktivno sodeluje v mreži Art Nouveau tudi kot članica njenega upravnega odbora.

Vstopnina

Vsa mesta so že zapolnjena!
Obvezne so prijave na izobrazevanje(at)mao.si.

Praznujemo Svetovni dan arhitekturne dediščine Art Nouveau!

Informacije

01/ 5484 282/80
izobrazevanje(at)mao.si

Preverite natečaj ob Svetovnem dnevu arhitekturne dediščine Art Nouveau!

Organizacija

Mreža RANN
MAO
Urbanistični inštitut Republike Slovenije