Izšla je nova knjiga, ki dodaja še neraziskan kamenček k spoznanjem o arhitektu Jožetu Plečniku in pečatu, ki ga je pustil na slovenskem arhitekturnem prizorišču. Kot karizmatični profesor oddelka za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani je v dvajsetih in tridesetih letih pritegoval najambicioznejše domače študente arhitekture, poleg tega pa so zaradi njega v Ljubljano prihajali tudi študenti iz drugih prostorov kraljevine Jugoslavije. Občudovanje njegovega dela se je mešalo z občutkom neizpolnjenosti, saj je s svojo v poveličevanje preteklosti zazrto ideologijo tiste, ki so bili najbolj neodvisnega duha, prav spodbujal k uporu. Ta je bil v tridesetih letih 20. stoletja videti tako, da so se mladi izpod okrilja ene velike osebnosti zatekali pod okrilje druge, k Le Corbusieru, arhitektu, ki se ga je oprijel vzdevek »guru modernizma«. Priskrbeli so si štipendije francoske vlade, ki je bila naklonjena kulturni izmenjavi s kraljevino Jugoslavijo, in se drug za drugim odpravili v Pariz. Iz monografije izvemo, kdo so bili ti arhitekti in kakšne so bile podrobnosti dogajanja v ateljeju na Rue de Sèvres 35, kakšne povezave so jih pripeljale vanj, kaj, kdaj in koliko časa so tam risali, s kom so se družili, ter seveda, kako jih je ta izkušnja zaznamovala v arhitekturnih in urbanističnih delih pred drugo svetovno vojno in po njej, ko se je Jugoslavija v novih družbenih razmerah pričela intenzivno modernizirati. Plečnikovi študenti so se od drugih jugoslovanskih arhitektov, ki so delali v pariškem ateljeju, nekoliko razlikovali, saj so funkcionalistične ideje takoj navdušeno sprejeli, jih v nadaljevanju z razmislekom in kritično povzemali ter se od njih tudi kmalu odvrnili. Slednje velja predvsem za najpomembnejšega med njimi, Edvarda Ravnikarja, in člane njegovega vplivnega kroga, čeprav niti izkušnje Plečnika niti Le Corbusiera niso nikoli pozabili.

Knjiga ima tri dele: v prvem so predstavljeni Plečnikovi študenti v Le Corbusierovem ateljeju v letih od 1929 do 1940, v drugem drugi slovenski arhitekti in gradbeniki na izpopolnjevanju v Parizu v letih od 1925 do 1938 ter v tretjem hrvaški in srbski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju v letih od 1927 do 1937.

Arhitekturni zgodovinar dr. Bogo Zupančič (1960) je muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Doslej je napisal sedem monografij s področja zgodovine slovenske arhitekture. S tematiko Plečnikovih študentov pri Le Corbusieru se je ukvarjal vrsto let, posredna spodbuda je bilo študijsko izpopolnjevanje na ENSBA v Parizu v študijskem letu 1989/90. Po diplomi in doktoratu na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je temi posvetil vrsto člankov, imel več predavanj in organiziral nekaj razstav.

O knjigi
Bogo Zupančič, Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju
Založila: Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in KUD Polis, 2017
Oblikoval: Primož Pislak
Recenziji: Marc Bedarida, ENSA Paris-La Villette, Pariz, in dr. Vladimir Kulić, Fakulteta za arhitekturo, Univerza Florida Atlantic

27 poglavij, 232 strani, 170 načrtov, fotografij, skic in drugega slikovnega gradiva, 400 opomb, povzetek v angleškem jeziku, seznam literature in virov ter imensko kazalo.

Lokacija

MAO
Pot na Fužine 2

Vstopnina

brezplačno

Cena knjige

Cena 48 €

MAO spletna trgovina>>

Informacije

01/ 5484 282/80
izobrazevanje(at)mao.si

Za medije>>

Organizacija

MAO