Arhitekturo težko opredelimo kot zgolj umetniško ali zgolj tehnično prakso. Kot izhodišče programa arhitektura ≠ umetnost (si) zastavljamo vprašanje o arhitekturi kot umetnosti oziroma neumetnosti. S postavitvijo tega vprašanja stopamo v samo jedro problema arhitekturnega ustvarjanja oziroma pod vprašaj postavljamo samo definicijo arhitekture. Kako torej misliti arhitekturo danes? Na kakšen način arhitektura (če sploh) vstopa v polje umetnosti oziroma kako (če sploh) umetnost vstopa v polje arhitekture?

Elke Krasny: Kuriranje arhitekture/kuriranje umetnosti: sodobna srečevanja
Čeprav je dandanes zgodovinopisje kuriranja sodobne umetnosti že precej obdelano in je zgodovinopisje arhitekturnega kuriranja v hitrem porastu, so poskusi skupnega zgodovinopisnega projekta redki. V predavanju bom identificirala ključne momente v kuriranju razstav in projektov glede na srečevanje umetnosti in arhitekture; pri tem bom locirala razlike, protislovja in možna zavezništva za prihodnja srečevanja arhitekture in umetnosti.

Elke Krasny (Dunaj) je teoretičarka kulture, kustosinja in docentka na dunajski Akademiji likovnih umetnosti.

Alen Ožbolt: Prostori in razmerja med arhitekturo in kiparstvom
Kako se v času zaostrene krize lahko brez pomislekov sprašujemo o različnih razmerjih med arhitekturo in umetnostjo? Zagata ni niti malo moralistična, je čisto temeljna, etična. In seveda tudi teoretska, je zagata teorije. Medtem ko je v 20. stoletju in še naprej kip prehodil dolgo pot (od telesa do predmeta, od vertikale do horizontale, od volumna do prostora, od mase do dematerializacije itn.), ko je skulptura (npr. minimalizem) bila lahko vse bolj podobna (modernistični) arhitekturi, ko se je v kip lahko vstopilo, je arhitektura vse bolj – zaradi izjemnih 3D orodij in tehnoloških možnosti novih materialov – povzemala, prevzemala »majhne« kiparske forme zgodovinskih avantgard in jih povečevala v hiše, muzeje in palače. Če kiparstvo in arhitekturo kot hibridno, prepleteno, »nečisto« vedno težje razločujemo po obliki, velikosti, prostorsko, ju potem lahko ločimo le še po namembnosti? In če ta prostor vmes – prostor obojega, hibridni prostor – res obstaja, je zares odprt in tudi potencialen?

Alen Ožbolt (Ljubljana) je umetnik in profesor kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Več o dogodku.

Informacije

infobio(at)mao.si
01 548 42 80/74

Organizacija

Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo
MAO
ERSTE sklad