Delo arhitekta Edvarda Ravnikarja se običajno obravnava na več načinov. Poudarja se njegov odnos do svojih učiteljev, Plečnika in Le Corbusierja. Ko se ni želel popolnoma odreči ne enemu, ne drugemu. Vendar Plečnika, razen v nekaj zgodnih delih ni posnemal v arhitekturnem izrazu, ampak je sledil nekaterim njegovim teoretičnim zasnovam. Veliko se razpravlja tudi o njegovem prizadevanju za lastno inačico funkcionalistične arhitekture, ki je temeljila na regionalnih (če hočete nacionalnih) elementih itd. Tu se je približal Aaltu in njegovi skandinavski inačici mednarodnega arhitekturnega sloga, v katero je arhitekt vnašal lokalno tradicijo. Še več, v svojem zrelem obdobju je Aalto kot kvaliteto izpostavil ravno tiste elemente lokalne podeželske arhitekture, ki so se jih običajno sramovali.

Doslej je bilo bolj malo slišati o vplivu, ki ga je na Ravnikarja imela arhitektura strukturalizma. Kaj ta slog oziroma gibanje sploh pomeni, kdaj in zakaj je nastal in kako ga zaznamo v Ravnikarjevi arhitekturi? Ko se bomo sprehodili od Trga republike do Ferantovega vrta, si tako ne bomo ogledovali samo elementov, ki spominjajo na citate in pristope Semperja, Wagnerja in Plečnika, ali na sosledje prostorov angleških teoretikov Cullena in Lyncha, ampak bomo stavbe skušali razumeti tudi skozi očala nizozemskih strukturalistov.
 
Andrej Hrausky je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo leta 1976 pri profesorju Edvard Ravnikarju. Po diplomi je delal kot samostojni arhitekt. Od leta 1975 je član uredništva revije ab-arhitektov bilten. Od odprtja arhitekturne galerije DESSA leta 1989 je bil njen ravnatelj vse do leta 2012. V letih 1990-2012 je bil direktor družbe za projektiranje Arhé. V letih 2006-2011 je bil dva mandata predsednik društva arhitektov. Pripravil je več kot 200 arhitekturnih razstav v Sloveniji in 26 različnih razstav, ki so bile v tujini razstavljene več kot 90-krat. O slovenski arhitekture je imel v tujini več kot 90 predavanj, v tujih revijah pa je objavil več kot 80 člankov. Z Janezom Koželjem in Damjanom Prelovškom je soavtor petih knjig o arhitektu Jožetu Plečniku. Z Janezom Koželjem tudi vodiča po arhitekturi Ljubljane in knjige o Maksu Fabianiju. Dvakrat, v letih 1997 in 1999, je bil član žirije za Evropsko nagrado za arhitekturo, Mies van Der Rohe. Leta 2004 je bil selektor Slovenije na mednarodni arhitekturni razstavi bienale v Benetkah. Skupaj z Majdo Cajnko je leta 1981 prejel nagrado Zlata ptica za mlade arhitekte. Galerija DESSA, ki jo je vodil, je prejela Plečnikovo priznanje v letih 1990, 1994 in 1997. Je častni član zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Leta 2014 je skupaj z Majdo Cajnko prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo.

Vstopnina

3€
Obvezne so prijave na izobrazevanje(at)mao.si.

Informacije

01/ 5484 282/80
izobrazevanje(at)mao.si