Arhitekt prof. mag. Vladimir Braco Mušič (1930─2014) je bil najpomembnejša osebnost prve generacije študentov v seminarju prof. Edvarda Ravnikarja na Oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani. S svojim delo(vanje)m je zaznamoval obdobje od srede petdesetih pa vse do osemdesetih let ter kasneje, in sicer na področjih urbanizma, urbanističnega oblikovanja, prostorskega raziskovanja in načrtovanja, arhitekture ter z njimi povezanih dejavnosti v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in širše.

Izhajal je iz ugledne meščanske družine in bil osebnostno izoblikovan, bil je dobro izobražen, ambiciozen, iniciativen in vseskozi aktiven na strokovnem, raziskovalnem, univerzitetnem in družbenopolitičnem področju. Pri delu je sodeloval s številnimi kolegi, srečeval se je s strokovnjaki doma in po svetu. Videl je J. Plečnika, Le Corbusiera, W. Gropiusa, P. Johnsona, spoznal M. Fabianija, J. L. Serta, S. Giediona, K. Lyncha, G. Kepeša, B. Bogdanovića in druge velikane arhitekturne in urbanistične scene. Njegova bibliografija je obsežna in raznovrstna, njegov opus je bogat in vsestranski, arhiv, ki ga je zapustil, pa obsežen in raznolik. Žal ni dokončal številnih začetih knjig, povezanih s spomini in njegovim delom.

Na strokovnem področju se je postopoma, z vestnim delom, vzpenjal od raziskovalca in načrtovalca do vodje raziskovalnih in projektnih skupin ter organizatorja, politika, bil je iznajdljiv in prilagodljiv ter povsod prisoten. Mušič je po končanem študiju na Graduate School of Design na Harvardu v ZDA leta 1964 pri nas začrtal novo, »ameriško« smer, ki pomeni naslonitev na anglosaksonski miselni svet in z njim povezane urbanistične teorije. Bil je ključna povezovalna osebnost in se je odlično znašel na mednarodni strokovni sceni. Utrl je pot novim urbanističnim idejam pri nas, naše izkušnje in arhitekturna imena pa delno ponesel v širni svet.

Več o razstavi Soseske in ulice, ki je posvečena Vladimirju Bracu Mušiču.