PET, 17. november
14.00-15.30
Moderator: Relja Bobi��
Luka Piškorič, Poligon kreativni center (SI)
Jadranka Plut, Društvo Asociacija (SI)
Sergio Giorgi, Smart (BE)

Na okrogli mizi, ki jo bo vodil menedžer v kulturi Relja Bobić, bomo raziskovali okolja (»od spodaj navzgor«), ki vsako na svoj način prispevajo k razvoju lokalnega sektorja kreativnih industrij in h krepitvi še neuveljavljenih kreativnih talentov in delovne sile pri razvoju njihovih raznovrstnih poklicnih poti. Zastavili si bomo nekaj ključnih vprašanj: kakšen je posebni položaj in namen teh organizacij; kako lahko izpolnijo svoje poslanstvo; kako uporabniki določajo njihov razvoj; kako te organizacije dejansko vplivajo na politike in procese odločanja na ravni vlade? O vsem tem se bomo pogovarjali z gosti: Sergiem Giorgijem iz belgijske zadruge SMart, Luko Piškoričem iz Poligona in iniciative Slovenia Coworking ter Jadranko Plut iz društva  Asociacija iz Ljubljane.

Relja Bobić je soustanovitelj in programski vodja kreativnega središča in prostora za coworking Nova Iskra iz Beograda (Srbija). Je neodvisni kustos, producent in menedžer na področju kulture in organizacije dogodkov, glasbeni promotor in tekstopisec. Bil je pobudnik, umetniški vodja in direktor festivala Dis-patch (2002–2010). Od leta 2000 dalje je zasnoval ali sodeloval pri številnih kulturnih in umetniških projektih v Srbiji in širše. Kot performer, (gostujoči) kustos, član organizacijske ekipe ali razpravljalec/predavatelj je sodeloval na številnih mednarodnih dogodkih in konferencah. Kuriral je več razstav in predstavitev vizualnih in zvočnih umetnikov iz Srbije, Balkana in Evrope. V svojem delu se osredotoča na razvoj neformalnih izobraževalnih programov in formatov za kreativce ter na mednarodne projekte sodelovanja, vključno z evropsko mrežo kreativnih vozlišč (European Creative Hubs Network).

Luka Piškorič je soustanovitelj in direktor kreativnega centra Poligon. Več kot dvajset let izkušenj si je pridobil z delom na praktično vseh področjih kulturnega in kreativnega sektorja. Ukvarja se predvsem z razvojem kulturnih in kreativnih industrij, razvojem in uporabo kreativnih vozlišč, raziskovanjem in izvajanjem novih ekonomskih in družbenih modelov, kot so coworking oz. sodelo, crowdfunding oz. množično financiranje ter souporaba in socialno podjetništvo, s svetovanjem in mentorstvom, namenjenim kreativnim podjetnikom in startupom, z razvojem občinstva in komunikacijskimi strategijami. Je tudi avtor oz. soavtor več raziskovalnih študij in strateških dokumentov na temo razvoja coworkinga in kreativnih industrij.   
Redno predava in pomaga na delavnicah najpomembnejših strokovnih konferenc po Evropi ter kot mednarodni strokovnjak sodeluje z USAID in Vzhodnim partnerstvom za kulturo in ustvarjalnost v Moldaviji, Armeniji in Azerbajdžanu.

Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij, je nastal leta 2012 kot odgovor na pomanjkanje vladnih politik, ki bi podprle kreativne industrije v Sloveniji. Vse od svoje ustanovitve podpira pobudi Slovenija Coworking in Slovenija Crowdfunding, ki sta uspešno predstavili in podprli koncepta sodela in množičnega financiranja v Sloveniji kot načina premagovanja izzivov, s katerimi se zaradi spreminjajočih se družbenih in gospodarskih razmer soočajo deležniki na kreativnih in kulturnih področjih. Kreativni center Poligon je bil ustanovljen leta 2014 v Ljubljani kot prvi slovenski kreativni center, ki deluje kot avtonomna platforma za opolnomočenje samozaposlenih ustvarjalcev, kreativnih startupov in skupnosti. Organiziral je tudi številne konference in druge dogodke, na katerih je predstavil nove koncepte in izobraževal ključne deležnike, organiziral razstave, ki so na mednarodni ravni promovirale slovenske ustvarjalce, ter pripravil več raziskav in dokumentov o politikah po naročilu vladnih in občinskih deležnikov. Poligon je priznan kot ena najboljših praks v Evropi, svoje strokovno znanje in izkušnje pa redno deli na številnih konferencah in delavnicah v EU in širše. Deluje kot zasebna nevladna organizacija, doslej pa še ni bil prejemnik javnih sredstev.

Jadranka Plut je predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, ki se ukvarja z zagovorniško dejavnostjo. Po izobrazbi je diplomirana umetnostna zgodovinarka. Od leta 2000 je umetniška vodja in kuratorica galerije Alkatraz na Metelkovi v Ljubljani. Od leta 2007 je zaposlena v KUD Mreža, ki je tudi član Asociacije. Od leta 2015 je članica Nacionalnega sveta za kulturo Republike Slovenije.

Asociacija poskuša zagotavljati trajnostne pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, dejavnih v umetnosti in kulturi, ter si prizadeva za izboljšanje njihovega sistemskega položaja. Mreža je začela neformalno delovati leta 1992, danes pa je to sodobna, profesionalno koordinirana zagovorniška in servisna organizacija. Svoje poslanstvo uresničuje s povezovanjem, artikuliranjem in zastopanjem skupnih interesov članov mreže, s kontinuiranim in strukturiranim zagovorništvom in sooblikovanjem politik, s promocijo sektorja prek informiranja, organiziranja javnih dogodkov in raziskovanja različnih vidikov kulturne politike, s povezovanjem z akterji s podobnimi interesi na evropski, nacionalni in lokalni ravni ter s krepitvijo zmogljivosti NVO v kulturi prek usposabljanj, svetovanj in mentorstev.

Sergio Giorgi ima obsežne vodstvene izkušnje na področju mikrokreditov in mednarodnih institucij. Neprofitni organizaciji SMart se je pridružil leta 2012, ko se je po desetletju dela na področju mikrofinanc in trajnostnega razvoja v Burkina Fasu, Slonokoščeni obali, Namibiji, Etiopiji in Albaniji vrnil v Belgijo. Zaposlen je v razvojnem oddelku SMart in odgovoren za partnerstva z različnimi državami, v katerih je ta organizacija vzpostavila svoj poslovni model, prilagojen lokalnim ekonomskim, družbenim in kulturnim razmeram.

SMart je bil ustanovljen leta 1998 v Belgiji kot neprofitna organizacija, ki združuje umetnike in kreativce. Danes kot zadruga zagotavlja storitve, ki bi bile za umetnike in samozaposlene sicer nedostopne, nemogoče ali predrage. SMart ima v Belgiji in drugih evropskih državah (v Franciji, na Švedskem, Nizozemskem, IB, v Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Madžarskem) skoraj sto tisoč članov. Zaradi svoje velikosti in uspeha modela, ki je nastal v Belgiji, ter napredka, ki so ga dosegle druge države, so v SMartu prepričani, da je model mogoče uveljaviti na mednarodni ravni. Prenos njihovega modela v novo evropsko državo pa zahteva precejšen napor – deloma tudi zato, ker delovna in socialna zakonodaja nista v prisojnosti Evropske unije, posledično pa se to področje med državami članicami ni dovolj usklajevalo.
 

Okrogla miza je del mednarodna konferenca ob odprtju nacionalnega Centra za kreativnost (CzK) bo med 16. in 18. novembrom v MAO ponudila vpogled v nekatere aktualne projekte s področja  kulturnega in kreativnega sektorja (KKS), od oblikovanja, arhitekture in kulturnega turizma do popularne glasbe, mode in filma. Več o konferenci>>

Partnerji

MAO financira: