Arhitekturna ustvarjalnost devetnajstega stoletja je pomembno znamovala podobo slovenskega prostora, še zlasti urbane naselbine, zdraviliške kraje in prometne poti. Nastalo je toliko gradenj kot nikdar dotlej. Poleg tradicionalnih stavbnih zvrsti je nastalo veliko novih, na menjenih vsem družbenim slojem. Podobno kot drugod po Evropi je to obdobje tudi pri nas zapustilo številne reprezentativne javne zgradbe z velikim simbolnim pomenom, ki še danes pomembno uokvirjajo naš vsakdan. Poskusimo našteti nekatere najvidnejše: Predsedniška palača v Ljubljani, stari del stavbnega kompleksa slovenskega parlamenta v Ljubljani, palača Ustavnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, glavna zgradba Univerze v Ljubljani, poslopje Slovenskega narodne ga gledališča Opera in balet Ljubljana, Narodna galerija v Ljubljani,
Narodni muzej v Ljubljani, Slovenska filharmonija v Ljubljani, glavno poslopje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, Rektorat Univerze v Mariboru, frančiškanska cerkev v Mariboru, Kadetnica v Mariboru, Nadškofijska palača v Mariboru, Pravna fakulteta v Mariboru, stari del poslopja Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, narodna domova v Mariboru in Celju, poštne palače v Ljubljani, Mariboru in Celju, Mestna hiša, Tartinijevo gledališče in palača Pomorskega muzeja v Piranu, gimnazija v Kranju, rotovži v Novem mestu, Idriji, Celju in Ljutomeru, sinagoga v Lendavi, župnijske cerkve v Beltincih, Bohinjski Bistrici, Brestanici, Kočevju, Preboldu, Ribnici, Šmartnem pri Litiji, Velikih Laščah, Žalcu, Železnikih in Žireh, Zdraviliški dom v Rogaški Slatini, Miklova hiša v Ribnici pa železniške postaje v Ljubljani, Celju, Postojni, Divači, Zidanem Mostu, Kranju, Novem mestu in na Ptuju. V istem obdobju so nastali tudi osrednji most Tromostovja v Ljubljani, sedaj porušeni znameniti železniški viadukt v Borovnici, jekleni žele zniški most v Mariboru in Aljažev stolp vrh Triglava. Mestna središča so takrat dobila podobo, ki jo imajo v glavnem še danes. Še vedno mnogo ljudi prebiva v večstanovanjskih hišah ali vilah iz 19. stoletja, ki glede na bivalno udobje veljajo za nepresežene in pogosto uživajo bistveno večji ugled od funkcionalističnih stvaritev iz 20. stoletja. Še vedno uporabljamo železniško omrežje, ki je nastalo v 19. stoletju in se pozneje ni bistveno spremenilo. Devetnajsto stoletje je vsekakor zelo pomembno vplivalo na način življenja v sodobnem času.
Na sliki: Kazinska dvorana v stavbnem kompleksu gledališča v Mariboru

Več o knjigi Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem>>