Slovenija in Češka sta pod naslovom Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi konec januarja uspešno vložili besedilo projekta nominacije stavbnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika na poskusni UNESCOV seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

 

Vloga besedila na Poskusni seznam je prvi formalni korak obsežnega in kompleksnega procesa nominacije. V Sloveniji ga koordinira Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju z delovno skupino sestavljeno iz predstavnikov in predstavnice Ministrstva za kulturo RS, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mestne občine Ljubljana, Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter dva zunanja strokovnjaka. 

 

Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi je serijska transnacionalna nominacija, ki v Ljubljani vključuje cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju, promenado ob nabrežjih in mostove reke Ljubljanice vključno s tržnico, Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico, Vrt vseh svetih na pokopališču Žale, cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, v Pragi pa cerkev sv. Srca Jezusovega na Vinohradih. 

 

Ta tematsko bogata transnacionalna serija vključuje tako širše urbanistične ureditve, ulične poteze in posamične stavbne mojstrovine arhitekta, ki je v obeh mestih pustil neizbrisen pečat. 

Plečnik je neodvisno od sočasnih arhitekturnih trendov začetka dvajsetega stoletja razvil svojstven in neprimerljiv arhitekturni jezik. Edinstven pristop k reinterpretaciji arhitekturne dediščine in izjemno bogat simbolizem, ki je razumljiv še danes, vključuje elemente brezčasne arhitekture. S tem pristopom nadgrajuje in reinterpretira prostor, obenem pa modernizira in išče nove rabe njegove tradicionalne funkcije. Njegova arhitektura ponuja univerzalne rešitve za pereča vprašanja različnih generacij in tako ostaja vedno aktualna. 

 

Formalni potek in metodologijo nominacije urejajo Operativne smernice za implementacijo Konvencije o svetovni dediščini. Skladno s temi smernicami morajo države, ki v prihodnjih letih načrtujejo nominacije za vpis spomenikov ali spomeniških območij na Seznam svetovne kulturne dediščine, oddati besedilo projekta za vpis na tako imenovani poskusni seznam najkasneje eno leto pred vložitvijo nominacije. Po oddaji besedila na predpisanem obrazcu Center za svetovno dediščino preveri formalno ujemanje gradiva z Operativnimi smernicami in ga pošlje v pregled posvetovalnim telesom ICOMOS in IUCN, o projektih na poskusnem seznamu pa se seznani tudi Odbor za svetovno dediščino. Formalni proces nominacije po oddaji dosjeja in do odločitve Odbora za svetovno dediščino o vpisu, odložitvi ali zavrnitvi nominacije traja najmanj dve leti, v primeru, da nominacija ne zahteva nobenih dodatnih pojasnil ali dopolnitev. Realno pa primerljivi projekti nominacije pred uspešnim vpisom trajajo vsaj tri ali štiri leta.

 

Naloga Muzej za arhitekturo in oblikovanje in delovne skupine v tem letu je priprava dosjeja nominacije. Njegovi najpomembnejši deli so primerjalna analiza, ki dokazuje edinstven prispevek k svetovni kulturni dediščini izbrane Plečnikove arhitekture, izjava o pristnosti in celovitosti utemeljena na podrobni terenski oceni stanja nominiranih spomenikov in upravljavski načrt, ki zagotavlja učinkovito upravljanje ter vključuje kratke, srednje in dolgoročne ukrepe za varovanje, ohranjanje in predstavljanje nominirane serije spomenikov. 

 

Vključenost deležnikov, posebno lastnikov in upravljavcev posameznih spomenikov, je ključnega pomena za pripravo projekta nominacije, predvsem pri izdelavi učinkovitega upravljavskega načrta. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so januarja že potekala prva formalna srečanja z lastniki in upravljavci nominiranih spomenikov, kjer jim je delovna skupina predstavila prednosti vpisa in nadgradnjo obstoječih dolžnosti v kontekstu sistema UNESCOVE svetovne kulturne in naravne dediščine.