Pred nami je prvi maj, praznik dela in delavske solidarnosti. V borbi za delavske pravice je odigral pomembno vlogo tudi plakat. V času socializma je bil naročnik prvomajskih plakatov država, po devetdesetih pa so naročniki postali sindikati in levo usmerjene stranke. Na začetku devetdesetih je prvi maj izgubil ideološke konotacije, kot je poveličevanje delavskih zmag in napredka, ohranil pa je prvotno idejo praznika delavstva, možnosti zborovanj, protestiranj in izražanja solidarnosti. 

Plakate preučuje in hrani zbirka vizualnih komunikacij v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Kako plakati orišejo zgodovino 20. stoletja, pa lahko preberete v knjigi Stoletje plakata kustosinje dr. Cvetke Požar. 
 
  

Jani Bavčer, 1. maj. So stvari, ki ostanejo, 1992. Iz zbirke MAO.
Radovan Jenko, 1. maj, 1984. Iz zbirke MAO.
Vojko Tominc, 1. maj 100 1 maggio 1889–1989, 1989. Iz zbirke MAO.