Izzivi KKS v slovenskem, evropskem in globalnem kontekstu
Izzivi KKS v slovenskem, evropskem in globalnem kontekstu
ČET, 16. november 14.00-15.30
Okrogla miza: Izzivi KKS v slovenskem, evropskem in globalnem kontekstu
Moderator: Andrej Srakar
Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja (SI)
Christina Enichlmair, Avstrijski inštitut za raziskovanje MSP (AT)
Elisabetta Airaghi, KEA – Evropske zadeve (BE)
Na okrogli mizi, ki jo bo povezoval raziskovalec na področju kulturne ekonomike Andrej Srakar, bomo predstavili kulturni in kreativni sektor (KKS) z vidika njegove opredelitve, ekonomike, politik in zakonodaje. Strokovnjaki s področja KKS Elisabetta Airaghi (KEA – Evropske zadeve, Belgija), Christina Enichlmair (Avstrijski inštitut za raziskovanje MSP) in Damjan Kavaš (Inštitut za ekonomska raziskovanja, Slovenija) bodo predstavili ugotovitve svojih odmevnih nedavno objavljenih raziskav, v katerih se osredotočajo na možnosti uveljavljanja dobrih praks iz evropskih držav v slovenskem kontekstu. Ogledali si bomo razmere v različnih delih KKS v Sloveniji in ocenili, katere so najboljše sektorske in transverzalne politike za spodbujanje njihovega prihodnjega razvoja v luči posebnih političnih, institucionalnih in ekonomskih razmer na področju KKS v Sloveniji. Namen okrogle mize, ki bo usmerjena v teorijo in prakso ter ustrezne politike, je novoustanovljenemu Centru za kreativnost podati informacije, potrebne za njegovo prihodnje delovanje.
Dr. Andrej Srakar je docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nekdanji Fulbrightov raziskovalec (2011–2012), nekdanji predsednik društva Asociacija (2012–2015) in aktualni član znanstvenega odbora 20. konference svetovnega združenja kulturnih ekonomistov ACEI, ki bo potekala naslednje leto v Melbournu. Ima več kot petdeset objav v peer-reviewed publikacijah, kot so Journal of Cultural Economics, International Journal of Arts Management, Creativity and Innovation Management, Journal of Knowledge Management, Cultural Trends, Poetics in Journal of Cultural Heritage (kjer je tudi urednik prihajajoče tematske številke). Po točkovanju SICRIS je uvrščen med trideset najboljših slovenskih ekonomistov.
Damjan Kavaš dela kot raziskovalec na ljubljanskem Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je doktoriral iz ekonomije. Ima več kot dvajset let izkušenj na področju vrednotenja, raziskav in analize politik programov ekonomskega in regionalnega razvoja ter kohezijske politike. S sodelovanjem v mednarodnih raziskovalnih projektih in študijah, ki jih je (so)financirala Evropska komisija, se je podrobno seznanil z evropskimi politikami, evropsko kohezijsko politiko in njeno povezavo s strategijo Evropa 2020. V zadnjih nekaj letih je sodeloval pri različnih projektih in usmeritvenih dokumentih na področju pospeševanja kulturnih in kreativnih industrij (KKI) na regionalni, državni in čezmejni ravni.
Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) je avtonomna nevladna raziskovalna organizacija z dolgoletno tradicijo na področju makro- in mikroekonomskih analiz. Ko je vprašanje ekonomskega potenciala kreativnosti in oblikovanja v Sloveniji postalo aktualno, je bil IER najpomembnejša znanstvena institucija, ki se je ukvarjala s tem problemom. IER je bil tudi prvi, ki je v okviru projekta Kreativna mesta poglobljeno analiziral kulturne in kreativne industrije (KKI) v Sloveniji.
Christina Enichlmair je od leta 2007 zaposlena na Avstrijskem inštitutu za raziskovanje MSP. Pred tem je delala na Inštitutu za urbanistične in regionalne raziskave (ISR) Avstrijske akademije znanosti (ÖAW), pri 3s Unternehmensberatung ter kot asistentka za projekte na Univerzi na Dunaju. Ima večletne izkušnje s pripravo in vodenjem državnih in mednarodnih raziskovalnih projektov. Pri svojem delu se ukvarja predvsem z analizo gospodarskih sektorjev in njihovih struktur, z raziskovanjem trga dela ter z regionalnim in mednarodnim gospodarstvom. Je članica Avstrijskega geografskega društva (ÖGG) in društva Gesellschaft für Regionalforschung (GfR, nemška sekcija združenja za regionalne vede Regional Science Association). Je diplomantka Univerze na Dunaju (diplomirala je s področja ekonomske geografije) in ima magisterij Donavske univerze Krems s področja mednarodnih odnosov.
Avstrijski inštitut za raziskovanje MSP (KMU Forschung Austria) je bil ustanovljen leta 1954, ukvarja pa se z družbenoekonomskim raziskovanjem malih in srednje velikih podjetij (MSP). Je neodvisno neprofitno zasebno združenje, katerega cilj je zagotavljati informacije in podatke, ki bodo olajšali procese odločanja organizacijam in njihovim svetovalcem, institucijam, ki so odgovorne za oblikovanje ekonomskih politik in razvoj podjetij, pa tudi univerzam ter višješolskim in drugim raziskovalnim institucijam. Osrednje področje dela inštituta so študije in analize struktur in razvoja gospodarskih sektorjev in regij, podjetništva, inovacij in tehnologije, zaposlovanja in trga dela ter mednarodnega gospodarstva. Inštitut je med drugim član ustanove Austrian Cooperative Research (ACR), ki je krovna organizacija zasebnih raziskovalnih inštitutov v Avstriji, in evropske mreže za družbenoekonomske raziskave ENSR; ta povezuje več kot 30 evropskih raziskovalnih institucij, ki se ukvarjajo z MSP, iz vseh držav članic ter iz Švice, Norveške, Islandije in Liechtensteina.
Elisabetta Airaghi je višja svetovalka v podjetju KEA. Pri svojem delu se ukvarja predvsem z javnimi politikami za avdiovizualni sektor, z digitalizacijo, transmediji in novimi mediji, avtorskimi pravicami ter vplivom kulture na lokalni in regionalni razvoj. Sodeluje pri raziskovalnih projektih in študijah, pisanju predlogov in spremljanju politike. Nedavno je sodelovala pri študiji »Kartiranje kreativnih vrednostnih verig – študija o ekonomiji kulture v digitalni dobi« za Evropsko komisijo, GD za izobraževanje in kulturo (2017). Preden se je pridružila podjetju KEA, je več kot pet let delala kot vodja EU-projektov v svetovalnih podjetjih v Bruslju. Ima diplomo univerze Bocconi (Milano, Italija) iz ekonomije in menedžmenta kulture in komunikacij ter magisterij iz ekonomije in menedžmenta na področju javne uprave in mednarodnih institucij.
KEA je mednarodni raziskovalni center, ki se ukvarja z oblikovanjem politik, predvsem na področju kulturnih in kreativnih industrij (KKI). Od leta 1999 je poslanstvo podjetja svetovanje pri oblikovanju politik z namenom ozaveščanja območij, organizacij in ljudi o njihovih kulturnih in kreativnih virih ter sproščanja potencialov kulture in kulturne dediščine za gospodarski in družbeni razvoj. S podajanjem predlogov za sodelovanje med različnimi panogami (umetnost, znanost, tehnologija, gospodarstvo, zakonodaja) in protagonisti (oblikovalci politik, mednarodnimi organizacijami, podjetji, akademiki, civilno družbo) KEA gradi mostove za prodor na nova področja politik in spodbuja družbene inovacije. Podjetje je bilo ključno pri vzpostavljanju evropskih platform in projektov na področju kulture in avdiovizualnih politik (kot so med drugim združenje neodvisnih glasbenih družb IMPALA, evropska zveza filmskih podjetij EFCA in Evropska platforma za inovacije v oblikovanju). KEA se ponaša z edinstveno mešanico strokovnega znanja na področjih kulturne ekonomije in menedžmenta, javne politike, zakonodaje in intelektualne lastnine ter vključevanja javnosti.
Okrogla miza je del mednarodna konferenca ob odprtju nacionalnega Centra za kreativnost (CzK) bo med 16. in 18. novembrom v MAO ponudila vpogled v nekatere aktualne projekte s področja kulturnega in kreativnega sektorja (KKS), od oblikovanja, arhitekture in kulturnega turizma do popularne glasbe, mode in filma. Več o konferenci>>

Št. ID operacije. C3340-17-192001
»Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija«
»Operacija “Platforma CzK”, po pogodbi št. C3340-17-192001 se izvaja v okviru OP za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 v okviru prednostne osi 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast; prednostne naložbe 3.1 Spodbujanje podjetništva, zlasti omogočanje lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji in specifičnega cilja 3.1.1 Spodbujanje nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start-up podjetij«
Partnerji
MAO financira: