Izpostavljamo tudi nekaj projektov s področja arhitekture, ki so bili pomembni v zadnjih 25 letih Slovenije.

Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, Sadar+Vuga, 1999
Gospodarska zbornica Slovenije je zgradila novo poslovno stavbo,ker je morala prostore na Ajdovščini v Ljubljani v postopku denacionalizacije vrniti prvotnim lastnikom. Za novo stavbo je organizirala enega prvih velikih javnih natečajev v samostojni Sloveniji. Navzven zgradba kaže javno poslanstvo zbornice, ki se odraža v njenih javnih prostorih: sejnih sobah, predavalnicah, knjižnici, razstavišču. Njihova jeklena konstrukcija je obešena na betonski blok s pisarnami in tvori glavno fasado. Stavba zbornice ni prelomna le zato, ker je preobrnila tipičen ustroj poslovne stavbe, temveč ker je ujela vznemirljivega duha sprememb. Kot ena redkih novih stavb nacionalnega pomena je bila Zbornica večkrat uporabljena kot ikona nove in uspešne Slovenije.


Hipermarket Baumax, Maribor, Njiric+Njiric, Baumax, d .o. o., 1999
Prihod velikih nakupovalnih središč v začetku devetdesetih ni postregel z veliko dobre arhitekture, čeprav so z velikimi volumni, oglasnimi panoji in obsežnimi parkirnimi površinami dodobra spremenila rob skoraj vsakega mesta. Arhitektura hipermarketa Baumax na prevratniški način skuša odgovoriti na te probleme. Velike parkirne površine razdeli v manjše zalive, ki se zajedajo v stavbo nakupovalnega središča. Pretirano veliki oglasni panoji so postavljeni na streho, kot zvoniki nove vere. Ker je celotna okolica nakupovalnega središča namenjena parkiranju, je bila streha zamišljena kot javni park, ki pa na koncu ni bil izveden. Ker se stavba na vseh straneh razteza do robov parcele, je še danes eden redkih primerov nakupovalnega središča, ki soustvarja prostor ulice.

Foto: DARS, www.dars.si
Avtocestni križ
V devetdesetih se je poleg rasti kompleksov za preživljanje prostega časa, nakupovalnih središč, turistične infrastrukture in športnih objektov intenzivno pričela gradnja državnih avtocest  Leta 1994 sprejeti Nacionalni program izgradnje avtocest je prek poročil medijev o napredovanju gradnje in o novoodprtih odsekih postal nepogrešljiv del življenja v novi državi. Posamezni avtocestni objekti so z arhitekturnim oblikovanjem dobili vrednost novih znamenitosti, ki so trajno zaznamovale slovensko krajino (viadukt Črni Kal, Marjan Pipenbaher in Janez Koželj, 2004; Puhov most na Ptuju, Peter Gabrijelčič in Viktor Markelj, 2007).

Reciklažno dvorišče, Pivka, Dekleva Gregorič arhitekti, Odpad, d. o. o., 2007
Ravnanje z odpadki je ena najbolj perečih tem zadnjih desetletij. Arhitektura reciklažnega dvorišča za kovine v Pivki sporoča, da so tudi stavbe izdelki, sestavljeni iz bolj ali manj trajnih ter za reciklažo primernih gradiv. Ob postavitvi velike betonske ploščadi za odpadke je bil cilj doseči kar najmanj zemeljskih izkopov in obodnih zidov. Ob spremembi dejavnosti je betonsko servisno stavbo mogoče preprosto prilagoditi, kovinsko nadzorno pisarno pa brez težav reciklirati na kraju samem. Projekt v Pivki kaže, kako lahko arhitekturna obravnava nove okoljske infrastrukture prispeva k boljši umestitvi teh obsežnih in vidnih objektov v prostor

Besedila in fotografije so iz kataloga ob razstavi Oblikovanje republike: Arhitektura, oblikovanje in fotografija v Sloveniji 1991–2011, MAO, 2011, ki je na voljo v spletni in muzejski trgovini.