Odprtje razstave bo v četrtek, 21. maja, ob 18.00. Temeljni poudarki, ki jim je v svojem načrtovalskem delu dosledno sledila Biba Bertok, so funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve (zlasti tipizacija in standardizacija), tržna uspešnost in humanost bivanja. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih programov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Bila je med tistimi arhitekti in industrijskimi oblikovalci, ki so trdno zagovarjali stališče, da je oblikovanje pomemben del vsakega proizvoda. V stroki je prepoznavala dve temeljni poti: na eni strani pot vrhunskih oblikovalcev in oblikovalk, ki utirajo vizije prihodnosti, na drugi pa tistih – v slovenskem prostoru pogosto spregledanih – ki delujejo znotraj vsakdanjega življenja in proizvodnje. Kot je zapisala, so ti drugi »prizadevni oblikovalci«, ki ob dvigu estetske ravni težijo tudi k »dvigu kakovosti na vseh ravneh« – bivanja, razvoja in ...
V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Pot, ki je z desetletji in z družbenimi menjavami spreminjala svoje ime – prvotna Pot ob žici okupirane Ljubljane je pozneje postala Pot spominov in tovarištva, nato Aleja spominov in tovarištva, Zeleni obroč in nazadnje POT – je spomenik okupaciji in uporu. Vendar ni le spomenik kot objekt, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura. Pot ob žici je nedokončan, nenehno spreminjajoč se projekt. Začela se je kot kolovoz po trasi žičnatega obroča, ki je Ljubljano med drugo svetovno vojno v krogu, dolgem več deset kilometrov, za 1117 dni ločil od njenega zaledja. Pot je z desetletji dobivala nove obsege, pomene in ureditve. V sedemdesetih letih so jo spremenili v alejo (po predlogu ...
Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 Odprtje razstave bo v četrtek, 18. 12., ob 19 h. Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja. To stoletje so, zlasti na globalnem severu, zaznamovali modernistični ideali napredka, ki so bili utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje ter so bistveno prispevali k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. Zdi se, da je modernizem med naravo in družbo zarisal ostro ločnico: človek se je z razumom, tehnologijo in načrtovanjem postavil nad naravo, ki naj bi jo oblikoval in izkoriščal v skladu s svojimi potrebami. Tudi v arhitekturi in oblikovanju je bila narava razumljena predvsem kot nekaj, kar ...
Vodstvo / 21. 9. 2026 / 18:00
Spoznavali bomo arhitekturo mojstra Jožeta Plečnika, od Ilirskega stebra do Tromostovja in tržnice, pokukali v Narodno in univerzitetno knjižnico, Križanke ter se sprehodili po Vegovi ulici. Opazovali bomo, kako je Plečnik oblikoval mesto po meri človeka, kaj je javni prostor in kako plastenje časa ter fragmenti starih stavb na novih lokacijah ustvarjajo povsem nove zgodbe. Razmišljali bomo, kaj pomeni svetovna dediščina, kako uvrstitev na seznam UNESCO ščiti kulturne dragocenosti in zakaj je Plečnikovo delo še danes pomembno za razumevanje prostora in zgodovine mesta. Prijave: izobrazevanje@mao.si
Spoznavali bomo arhitekturo mojstra Jožeta Plečnika, od Ilirskega stebra do Tromostovja in tržnice, pokukali v Narodno in univerzitetno knjižnico, Križanke ter se sprehodili po Vegovi ulici. Opazovali bomo, kako je Plečnik oblikoval mesto po meri človeka, kaj je javni prostor in kako plastenje časa ter fragmenti starih stavb na novih lokacijah ustvarjajo povsem nove zgodbe. Razmišljali bomo, kaj pomeni svetovna dediščina, kako uvrstitev na seznam UNESCO ščiti kulturne dragocenosti in zakaj je Plečnikovo delo še danes pomembno za razumevanje prostora in zgodovine mesta.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Spoznavali bomo arhitekturo mojstra Jožeta Plečnika, od Ilirskega stebra do Tromostovja in tržnice, pokukali v Narodno in univerzitetno knjižnico, Križanke ter se sprehodili po Vegovi ulici. Opazovali bomo, kako je Plečnik oblikoval mesto po meri človeka, kaj je javni prostor in kako plastenje časa ter fragmenti starih stavb na novih lokacijah ustvarjajo povsem nove zgodbe. Razmišljali bomo, kaj pomeni svetovna dediščina, kako uvrstitev na seznam UNESCO ščiti kulturne dragocenosti in zakaj je Plečnikovo delo še danes pomembno za razumevanje prostora in zgodovine mesta.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Muzej v skupnosti / 28. 9. 2026 / 18:30
V sklopu evropskega projekta MED4REGEN, ki ga vodimo v MAO, bomo predstavili, kako sodelujemo s skupnostjo. V okviru projekta raziskujemo, kako lahko muzeji in kulturne ustanove prispevajo k bolj trajnostnim in regenerativnim oblikam turizma. Mednarodnim gostom konference bomo pokazali moč skupnosti ter pomen medgeneracijskega in medsektorskega povezovanja v muzeju. Dogodek je brezplačen.
V sklopu evropskega projekta MED4REGEN, ki ga vodimo v MAO, bomo predstavili, kako sodelujemo s skupnostjo.
V okviru projekta raziskujemo, kako lahko muzeji in kulturne ustanove prispevajo k bolj trajnostnim in regenerativnim oblikam turizma. Mednarodnim gostom konference bomo pokazali moč skupnosti ter pomen medgeneracijskega in medsektorskega povezovanja v muzeju.
Dogodek je brezplačen.
V sklopu evropskega projekta MED4REGEN, ki ga vodimo v MAO, bomo predstavili, kako sodelujemo s skupnostjo.
V okviru projekta raziskujemo, kako lahko muzeji in kulturne ustanove prispevajo k bolj trajnostnim in regenerativnim oblikam turizma. Mednarodnim gostom konference bomo pokazali moč skupnosti ter pomen medgeneracijskega in medsektorskega povezovanja v muzeju.
Dogodek je brezplačen.
Vodstvo / 1. 10. 2026 / 17:00
Program Muzej v skupnosti Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) povezuje organizacije in ustanove, ki delujejo v naši soseski. Z Majo Šuštaršič, vodjo programa, se bomo sprehodili po soseski Nove Fužine. Spregovorili bomo o partnerskih organizacijah Muzeja v skupnosti, spoznali njihovo delovanje ter odkrivali, kako medsebojno vplivata muzej in soseska, kaj vse lahko ustvarimo, ko se v svojem okolju začnemu odpirati in povezovati. Zbirno mesto: dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Dogodek je brezplačen in je del programa v okviru Tedna ljubljanskega turizma. Muzej v skupnosti je projekt Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki ga razvijamo v sodelovanju s prebivalci in ustanovami v soseski Nove Fužine. Namen projekta je omogočanje dostopnosti do vsebin, ki jih nudimo fužinske ustanove, vključevanje ranljivih skupin in medgeneracijsko sodelovanje pri soočanju z družbenimi izzivi. S projektom smo prestopili meje muzeja in povezali ...
Program Muzej v skupnosti Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) povezuje organizacije in ustanove, ki delujejo v naši soseski. Z Majo Šuštaršič, vodjo programa, se bomo sprehodili po soseski Nove Fužine. Spregovorili bomo o partnerskih organizacijah Muzeja v skupnosti, spoznali njihovo delovanje ter odkrivali, kako medsebojno vplivata muzej in soseska, kaj vse lahko ustvarimo, ko se v svojem okolju začnemu odpirati in povezovati.
Zbirno mesto: dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek je brezplačen in je del programa v okviru Tedna ljubljanskega turizma.
Muzej v skupnosti je projekt Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki ga razvijamo v sodelovanju s prebivalci in ustanovami v soseski Nove Fužine. Namen projekta je omogočanje dostopnosti do vsebin, ki jih nudimo fužinske ustanove, vključevanje ranljivih skupin in medgeneracijsko sodelovanje pri soočanju z družbenimi izzivi. S projektom smo prestopili meje muzeja in povezali javni prostor med sosesko in muzejem. Program Muzeja v skupnosti spodbuja srečevanja, pogovore in sodelovanja med lokalnimi prebivalci, ustvarjalci in strokovnjaki ter išče načine, kako lahko ustanove soustvarjamo prostor za skupnost in prihodnost.
Program Muzej v skupnosti Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) povezuje organizacije in ustanove, ki delujejo v naši soseski. Z Majo Šuštaršič, vodjo programa, se bomo sprehodili po soseski Nove Fužine. Spregovorili bomo o partnerskih organizacijah Muzeja v skupnosti, spoznali njihovo delovanje ter odkrivali, kako medsebojno vplivata muzej in soseska, kaj vse lahko ustvarimo, ko se v svojem okolju začnemu odpirati in povezovati.
Zbirno mesto: dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek je brezplačen in je del programa v okviru Tedna ljubljanskega turizma.
Muzej v skupnosti je projekt Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki ga razvijamo v sodelovanju s prebivalci in ustanovami v soseski Nove Fužine. Namen projekta je omogočanje dostopnosti do vsebin, ki jih nudimo fužinske ustanove, vključevanje ranljivih skupin in medgeneracijsko sodelovanje pri soočanju z družbenimi izzivi. S projektom smo prestopili meje muzeja in povezali javni prostor med sosesko in muzejem. Program Muzeja v skupnosti spodbuja srečevanja, pogovore in sodelovanja med lokalnimi prebivalci, ustvarjalci in strokovnjaki ter išče načine, kako lahko ustanove soustvarjamo prostor za skupnost in prihodnost.
Nedelja v MAO / 4. 10. 2026 / 11:00
Ob ogledu razstave Biba bomo spoznali delo oblikovalke Bibe Bertok, ki je za svojo otroško posteljico Nataša na 7. bienalu oblikovanja v Ljubljani prejela zlato medaljo. Biba pa ni ustvarjala le pohištva, oblikovala je tudi tekstilije. Med njimi najdemo prevleke za blazine v obliki prikupnih živali, kot so muca, putka in slon. Na delavnici bomo po njenih predlogah izdelali podstavke iz filca, spretnejši pa se bodo lahko preizkusili tudi v šivanju mehkih blazin. Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Ob ogledu razstave Biba bomo spoznali delo oblikovalke Bibe Bertok, ki je za svojo otroško posteljico Nataša na 7. bienalu oblikovanja v Ljubljani prejela zlato medaljo. Biba pa ni ustvarjala le pohištva, oblikovala je tudi tekstilije. Med njimi najdemo prevleke za blazine v obliki prikupnih živali, kot so muca, putka in slon. Na delavnici bomo po njenih predlogah izdelali podstavke iz filca, spretnejši pa se bodo lahko preizkusili tudi v šivanju mehkih blazin.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Ob ogledu razstave Biba bomo spoznali delo oblikovalke Bibe Bertok, ki je za svojo otroško posteljico Nataša na 7. bienalu oblikovanja v Ljubljani prejela zlato medaljo. Biba pa ni ustvarjala le pohištva, oblikovala je tudi tekstilije. Med njimi najdemo prevleke za blazine v obliki prikupnih živali, kot so muca, putka in slon. Na delavnici bomo po njenih predlogah izdelali podstavke iz filca, spretnejši pa se bodo lahko preizkusili tudi v šivanju mehkih blazin.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Nedelja v MAO / 4. 10. 2026 / 11:00
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše. Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko. Vodi: Špela Šubic, kustosinja razstave. V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica ...
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.
Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.
Vodi: Špela Šubic, kustosinja razstave.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica Muca, putka, slon.
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.
Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.
Vodi: Špela Šubic, kustosinja razstave.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica Muca, putka, slon.