Razstava

edu.arh: Prakse arhitekturnega izobraževanja

29.10.-4.4.2021

 

Danes se slojevitost arhitekturnega poklica povečuje, arhitekti se morajo kritično odzivati na dogajanja v sodobnem okolju, ga aktivno oblikovati in ustvarjati pogoje za nove realnosti. Kakšen naj bo torej profil bodočega arhitekta? Kakšna naj bo institucija, ki ga izobražuje? Ali naj bo to matrica, gverila, forum, ex cathedra, laboratorij ali ekosistem? Ali vse to skupaj? Katere bodo prakse te nove institucije arhitekturnega izobraževanja, ki bodo porajale spremembe v sodobni družbi? Ali lahko s pregledom arhitekturnega izobraževanja v Sloveniji v preteklosti in danes vzpostavimo smernice, kam se slednje lahko razvija v prihodnosti?

edu.arh je razstava o praksah arhitekturnega izobraževanja danes. 

Je projekt, zasnovan za razstavne prostore MAO. 

 

SOBA 1: ZID

Sobo 1 pregrajuje zid s fototapeto, ki prikazuje izbrane sekvence notranjosti dveh stavb Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Sekvence opredeljujejo njene prostorske značilnosti: hodniki in sobe, predavalnice in risalnice za vrati zidov. Kako torej fizična stavba, njena gradbena masa in notranja prostorska organizacija vplivajo na strukturo in način arhitekturnega izobraževanja? Kakšno naj bo sodobno izobraževalno okolje? To je bilo eno izmed treh analognih vprašanj tujim arhitekturnim pedagogom in študentom oz. mladim diplomantom Fakultete za arhitekturo. Neprekinjen tok izjav na ekranih predstavlja globalni plenum o arhitekturnem izobraževanju danes in v prihodnosti. Izjave odpirajo vprašanja o dinamiki institucije arhitekturnega izobraževanja, o možnostih njenih strukturnih, vsebinskih in prostorskih reakcij na sodobno družbeno realnost. 

 

SOBA 2: POLJE

Soba 2 je prostor s horizontalnim poljem, ki ga sestavljajo predstavitveni panoji razstave Mladi smo in živi, ki jo je ob svoji stoletnici spomladi 2020 v Cankarjevem domu organizirala Fakulteta za arhitekturo. Na panojih so predstavljeni izbrani diplomski in drugi projekti študentov Fakultete za arhitekturo od ustanovitve do danes, razporejeni po merilih 1 : 1, 1 : 10, 1 : 100, 1 : 1000 in 1 : 10 000. Gre za časovno in vsebinsko nehierarhično zasnovan predstavitveni arhiv, ki kaže na povezanost med produkcijo in učnim načrtom Fakultete za arhitekturo skozi desetletja. Soba 2 prikaže vrhunce, kontinuiteto in raznovrstnost produkcije na fakulteti. Nad panoji visijo palice z izbranimi citati pedagogov in študentov iz sobe 1. Kaj pomeni Fakulteta za arhitekturo kot institucija arhitekturnega izobraževanja danes? 

 

SOBA 3: POSTAJE

Soba 3 s sedmimi postajami, ki predstavljajo vzporedne prakse učnemu programu šole, zastavlja vprašanja o vpetosti Fakultete za arhitekturo v širša družbena dogajanja. Kateri socialni, politični in ekonomski dejavniki so vplivali na način poučevanja in dogajanja na fakulteti? Katere deviacije so sprožile odmik od t. i. vertikalnega seminarja? Kateri vzgibi so sprožili procese eksperimentiranja in raziskovanja? Kateri produkti fakultete so vplivali na svet zunaj akademskih okvirov?

Postaje si sledijo kronološko, od leta 1960 do danes. Šele z aktivno vlogo profesorja Edvarda Ravnikarja, ki je izpostavljen kot snovalec in stimulator inovativnejših pedagoških procesov, so se namreč razvile prakse arhitekturnega izobraževanja zunaj (rigidnega) šolskega kurikuluma. Zaporedje postaj prvič pokaže kontinuiteto med reformo izobrazbe v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, študentskim uporom v sedemdesetih, ustanovitvijo glasila v osemdesetih, serijo konferenc v devetdesetih, procesom produkcije razstav v začetku novega tisočletja in aktualno digitalno platformo. Ta kontinuiteta z vsako postajo vzpostavlja drugačen aparat izobraževanja in produkcije znanja arhitekture, ki se v formi in vsebini razlikuje od učnega načrta. Prav zato akcije in dogodki s postaj niso relevantni le v danem zgodovinskem trenutku, ampak tudi danes kažejo nujnost stalnega vzpostavljanja novih praks arhitekturnega izobraževanja. 

 

 

Razstava se zaključuje z možnimi scenariji razvoja Fakultete za arhitekturo. 

Kaj je torej Fakulteta z arhitketuro?

 

Fakulteta za arhitekturo je odprta, prožna in dinamična institucija, ki je odprta za spremembe svoje strukture in načina svojega delovanja.

 

Je institucija, ki aktivno reagira na dileme sodobnega okolja in družbe ter s svojo lastno produkcijo prispeva k produkciji znanja in razvoju arhitekturne discipline. 

 

Je institucija, ki izobražuje nove arhitekte, da bodo z razumevanjem socialnih, političnih, tehnoloških in materialnih dejavnikov sooblikovali grajeno in negrajeno okolje. 

 

Je institucija, ki spodbuja inovativno raziskovanje in oblikovanje ter je odprta za pedagoške eksperimente, ki presegajo ideološke, geografske in disciplinarne meje.

 

Je institucija, ki spodbuja nastanek in razvoj novih praks arhitekturnega izobraževanja.

 

Kolofon

 

Glavni kustos: Boštjan Vuga

Izvršna kustosinja: Danica Sretenović

Kustosinja svetovalka: Maja Vardjan

 

Vizualna podoba in razstavna konstrukcija: Ansambel

Raziskovalca: Tomaž Štoka, Bogo Zupančič

Koordinatorja projekta: Urška Špeh, Tomaž Štoka

 

Fotografije (soba 1): Klemen Ilovar

Video postprodukcija (soba 1): Alja Lucian, Luka Orel

 

Paneli (soba 2): Rok Žnidaršič, Katarina Čakš z Zala Zia Lenárdič, Petra Lukovac, Astrid Magajna

 

Odnosi z javnostjo: Maša Špiler

Marketing: Nataša Celec

 

Prevodi in jezikovni pregled: Jeff Bickert, Darja Horvatič, Katja Paladin

 

Nadzor projekta: Vasa J. Perović, Fakulteta za arhitekturo, Maja Vardjan, MAO

 

Tehnična realizacija: Matjaž Rozina, Tadej Golob

 

Posebna zahvala: Janez Lajovic, Majda Kregar, Janez Koželj, Jurij Kobe, Sonja Ana Hoyer, Andrej Hrausky, Aleš Vodpivec, 

Peter Gabrijelčič, Majda Širca, Martin Ravnikar, Peter Skalar, Nives Marvin, Miha Dešman

 

Partnerja: 

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, direktor: Matevž Čelik 

Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, dekan: Matej Blenkuš

 

Program MAO podpira: Ministrstvo za kulturo Slovenija

 

Medijski sponzorji: Mladina, Oris, TAM-TAM