Razstava

Ljubljanski Nebotičnik

2.7.-30.8.2020

 
Ljubljanski Nebotičnik je razstava v nizu posameznih predstavitev predmetov iz zbirke MAO, ki jih pripravljamo v grajski kapeli. Na tokratni razstavi v središče postavljamo nekoč najvišjo stavbo v Ljubljani.
 
Ljubljanski Nebotičnik zaznamujeta presežnika »vele« in »naj« – velemesten, najvišja stavba, največji relief, najdaljša pasaža … V nebo segajoči objekt je že v času gradnje v začetku tridesetih let 20. stoletja vznemirjal strokovno in širšo javnost. Imel je svoje privržence in nasprotnike – tako zaradi svoje višine kot zaradi silhuete; obe sta ogrožali primat ljubljanskega gradu in cerkvenih zvonikov. Gradnja Nebotičnika je po mnenju nasprotnikov pomenila »udarec s pestjo po baročni Ljubljani«, po mnenju privržencev pa je novi stavbni tip v novo narodno prestolnico vpeljeval moderni, velemestni utrip. Eni in drugi so razpravljali o smiselnosti gradnje v višino tudi zaradi donosnosti finančne naložbe. Projekt Nebotičnika je bil velik tehnični izziv in je pomenil preizkus potresne varnosti, ki ji je bila posvečena velika skrb.
 
Od prve zamisli arhitekta Šubica za nebotičnik – ta datira v leto 1922, v čas natečaja časnika Chicago Daily Tribune za »the most beautiful and distinctive building in the world«  – pa do odprtja restavracije na vrhu Nebotičnika konec februarja 1933 je minilo več kot deset let. Medtem so se spremenili ekonomski in družbeni pogoji, povojni optimizem se je v začetku tridesetih prelevil v čas velike krize, ki je pri nas najhuje prizadela prav gradbeništvo. Dejstvo, da je imela Ljubljana najvišjo stavbo ne samo v kraljevini Jugoslaviji, ampak nekaj časa celo v srednji Evropi, potem pa dolgo časa na Balkanu, ni zanemarljivo, nanj moramo biti ponosni. Gradnja novega stavbnega tipa bi bila v Zagrebu, ki je veljal za finančno središče, in v Beogradu, ki je bil prestolnica kraljevine, neprimerno lažja. To govori o smelosti in velikopoteznosti ljubljanske predvojne meščanske elite, katere simbol je prav Nebotičnik.
 
Arhitekt Vladimir Šubic (1894–1946) si je pri projektiranju stavb, tudi pri ljubljanskem Nebotičniku, ali bolje, »bloku hiš Nebotičnika«, pomagal z maketami. 
Maketi »bloka hiš Nebotičnika« in stanovanjske stavbe z lokali v pritličju na vogalu Miklošičeve in Pražakove v Ljubljani hrani MAO. Na razstavi bosta na ogled maketa in kositerni nebotičnik, obtežilnik, ki so ga kot darilo dobili z gradnjo Nebotičnika povezani posamezniki, med njimi tudi arhitekt prof. Jože Plečnik. 
 
>> Kustos razstave: Bogo Zupančič