Razstava

Gondola Oskarja Kogoja

6.12.-28.2.2019

Raziskave in konservatorsko-restavratorski posegi

Oblikovalec Oskar Kogoj je stol Gondola oblikoval za pohištveno podjetje Meblo. Stol je izjemno napreden izdelek, ne zgolj tehnološko in zaradi svoje oblike, ampak tudi zaradi procesa razvoja. Oblika sedala je rezultat testiranj interdisciplinarne skupine strokovnjakov, ki so raziskovali idejo lebdenja skozi odtise človekovega telesa v snegu. Razstava prikazuje proces restavriranja tega ikoničnega predmeta slovenskega oblikovanja 20. stoletja.

V opusu Oskarja Kogoja se skozi vso njegovo kariero pojavljajo organske oblike, povezane z raziskovanjem človekovega telesa. Skozi ergonomske in antropometrične študije je oblikoval predmete, ki so na dele telesa tudi zelo neposredno spominjali, naj je šlo za igrače in predmete za nego dojenčkov ali pa, veliko pozneje, za pohištvo iz programa Nature Design in dekorativne predmete mehkih oblik, ki nimajo več konkretne potrebe po prilagajanju telesu, ampak nosijo simbolna sporočila davnih prednikov.

Po študiju na beneškem Istituto Statale d'Arte, ki ga je Kogoj končal leta 1966, je na isti fakulteti tudi predaval in ostal v stiku z italijanskim razcvetom oblikovanja v umetnih materialih, ki so mlademu oblikovalcu pomenili izziv in po prihodu v Novo Gorico tudi priložnost. Ko se je leta 1969 pridružil raziskovalnemu inštitutu tovarne Meblo, je namreč z ekipo sodelavcev, kritikom Stanetom Bernikom, zdravnikom Jankom Sušnikom ter strojnim inženirjem in sekretarjem Mebla Borisom Ferlatom, začel razvijati serijo počivalnikov iz umetnih mas.

Počivalnik iz poliuretanske pene, prevlečen s krznom, je bil, po videzu sodeč, v muzejsko zbirko sprejet že rabljen, po razstavi BIO 4 (4. bienale industrijskega oblikovanja) leta 1971, kjer je družina počivalnikov Gondola prejela nagrado za dobro oblikovalsko zasnovo. Katalog razstave nakazuje težnje k modularnosti in organskim formam ter naklonjenost plastičnim materialom. Kogoj je bil na isti razstavi zastopan tudi z izvijači s fiziološko oblikovanimi ročaji za podjetje TIK. Za oris duha časa je pomembno omeniti enega prodornejših eksponatov s te razstave, kiosk K67 Saše Mächtiga, ki je združeval vse tri omenjene lastnosti – modularnost, organske oblike in umetni material. Pomembna informacija je tudi, da je bil BIO 4 zgolj jugoslovanski in da se je večina predmetov, ki so jih želeli postaviti ob bok mednarodni konkurenci, ponovno pojavila na BIO 5 dve leti pozneje. Če je Gondola na BIO 4 še spadala med »oblikovalske zasnove«, je bila na BIO 5 že v kategoriji serijskih proizvodov in je nastopala v družbi odličnih sorodnih kosov italijanskega sedežnega pohištva. Med drugimi so se predstavili Giancarlo Piretti, Mario Bellini, Alberto Rosselli in skupina avtorjev znamenitega »fotelja-vreče« (Piero Gatti, Cesare Paolini, Carlo Santi, Franco Teodoro in Joe Colombo).

Za izognitev ugibanju, kdo je vplival na koga in kaj je bilo prej, je treba poudariti, da je Kogoj sočasno s tujimi trendi zasnoval serijo počivalnikov za domači trg, ki je bil lačen estetike z Zahoda.

Pozornost pa tokrat ni usmerjena v bogat nabor Kogojevih izdelkov, temveč v bolj tehnično muzealsko problematiko ohranjanja dediščine, konkretno enega od počivalnikov iz serije Gondola. Paradoksalno je, da so muzealije iz novejših materialov bolj podvržene staranju kot starejše iz konvencionalnih materialov. Materiali 20. stoletja so namreč za konservatorsko-restavratorsko stroko velik izziv. Gre za nujno vzporedno dejavnost našemu rednemu muzejskemu delu, pri kateri sodelujemo s strokovnjaki iz drugih ustanov, v tem primeru z Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Naravoslovnotehniške fakultete in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Kustosinja razstave: Špela Šubic
Konservatorsko-restavratorske raziskave in posegi:
Tjaša Rozman – Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje
Doc. dr. Živa Zupin – Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje
Doc. dr. Katja Kavkler – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za konservatorstvo, Restavratorski center
Nika Troha – Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje
Dr. Tanja Nuša Kočevar – Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje
Mag. Mateja Golež – Zavod za gradbeništvo Slovenije
Janko Čretnik – Zavod za gradbeništvo Slovenije
Dr. Helena Gabrijelčič Tomc – Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje
Svetovanje pri konservatorsko-restavratorskem posegu:
Mag. Ana Motnikar, Slovenski etnografski muzej
Mag. Blanka Avguštin - Florjanovič, Arhiv Republike Slovenije
Avtorja filma: Matic Strgar, Sinja Stres
Fotograf: Maj Gajšek

Lokacija

MAO
Pot na Fužine 2

Vstopnina

brezplačno

Informacije

infobio(at)mao.si

01/ 54842 74

Za medije>>

Organizacija

MAO