Thumb

100 let – Svetozar Križaj

2.2.2021

 
Slovenski arhitekt in oblikovalec Svetozar Križaj se je rodil 2. februarja 1921 v Ajdovščini. Po končani gimnaziji v Gorici je leta 1940 začel študirati na tehniški fakulteti v Padovi, naslednje leto pa je študij nadaljeval v Bologni. Leta 1943 se je pridružil partizanom, med katerimi je pod vzdevkom »Švejk« deloval v raznih tehnikah in v tiskarnah Doberdob.
Junija 1945 se je zaposlil na Ministrstvu za gradnje LRS v Ljubljani, jeseni pa je nadaljeval študij na Fakulteti za arhitekturo TVŠ pri prof. Jožetu Plečniku. Diplomiral je leta 1954. 
Med študijem je bil pomožni asistent prof. Dušana Grabrijana. V tem času je tudi ustanovil skupino Bunker s kolegoma arhitektoma Otonom Jugovcem in Urošem Vagajo. 
Med letoma 1953-54 je Križaj predaval na Šoli za umetno obrt v Ljubljani ter od leta 1961-62 na smeri B na FAGG. Leta 1961 je zgradil bloke v Vipavi, leta 1963 je bilo dokončano kopališče v Ajdovščini, naslednje leto pa je obnovil ajdovsko Dvorano prve slovenske vlade. Med letoma 1963–65 v Ljubljani prenavlja Rotovž, ki mu leta 1967 prinese nagrado Prešernovega sklada, v letih 1966 in 1967 pa kot štipendist francoske vlade živi v Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano začne s preureditvijo bistroja Hotela Slon (1967–68) in si s tem prisluži Župančičevo nagrado (1970). Sledi prenova Homanove hiše v Škofji Loki (1969-71).
Leta 1970 kot delegat U. I. A. sodeluje na mednarodni konferenci UNESCO o kulturni politiki v Benetkah. Istega leta je tudi komisar jugoslovanskega paviljona na XIV. Trienalu v Milanu. Sočasno nastaja hotel Orbis v Zakopanih na Poljskem (1970-72), leta 1972 pa začne z urejanjem Pilonove galerije v Ajdovščini in za ta projekt leta 1976 tudi prejme Plečnikovo nagrado.
Leta 1980 obnovi Opatovo kapelo v Stični, naslednje leto pa še pivnico Rotovž. Prenova palače SAZU na Novem trgu 4 v Ljubljani zajema inštitutsko stavbo in skladišče knjig in poteka od leta 1992 do 1994. V letih 1993-94 prenovi tudi mestno kaščo v Škofji Loki, iz katere nastane Galerija Franceta Miheliča. Leta 1994 zaključi dela v Pilonovi galeriji s prenovo podstrešja, za katerega oblikuje načrt postavitve Pilonove fotografije, ki danes tudi realiziran. Zadnja leta svojega življenja v Ajdovščini načrtuje še številne arhitekturne in urbanistične posege, med njimi tudi ureditev Spodnjega trga z arheološko zbirko in rekonstruiranim rimskim stolpom.
Svetozar Križaj je bil do svoje smrti član upravnega odbora Plečnikovega Sklada in Odbora za varovanje Plečnikove dediščine. V Slovenija Projektu je deloval od leta 1954 kot projektant do upokojitve. Njegovo arhitekturno držo zaznamuje tudi interdisciplinarno sodelovanje z likovnimi umetniki, kot so Janez Bernik, France Mihelič, Metka Kraševec in Tomaž Kržišnik. Svoje misli pa ni posvečal samo arhitekturi in urbanizmu, temveč tudi širši kulturni zgodovini. 
V MAO hranimo bogat opus arhitekta, ki bo v bližnji prihodnosti zaživel tudi v digitalni obliki. 
Svetozar Križaj je umrl 2. novembra 1996. Njegov zadnji projekt »Aleja zaslužnih mož na Ajdovskem« je tako ostal neuresničen.