iz arhiva Saše J. Mächtiga
iz arhiva Saše J. Mächtiga
iz arhiva Saše J. Mächtiga

Predstavitev

Priložnostna poštna znamka – kiosk K67

22.11.2013

Serija Slovensko industrijsko oblikovanje

V petek, 22. novembra 2013, ob 11. uri bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje slovesna predstavitev priložnostne poštne znamke iz serije Slovensko industrijsko oblikovanje, tokrat posvečena kiosku K67, ki ga je oblikoval arhitekt prof. Saša J. Mächtig. Znamka s kioskom K67 je po znamki z mikrofonom MKS-EXCLUSIVE in znamki s telefonom Eta 80 že tretja v seriji industrijskega oblikovanja.

Na predstavitvi bodo goste pozdravili g. Evgen Zadnik, direktor Poslovne enote Pošte Slovenije v Ljubljani, dr. Veselko Guštin, glavni tajnik Filatelistične zveze Slovenije in g. Matevž Čelik, direktor Muzeja za oblikovanje. Na slovesnosti bo potekal pogovor s prof. Sašo J. Mächtigom, oblikovalcem kioska K67. Dogodek bo zaključila podelitev spominskih albumov s prvimi izvodi novih znamk.

Na dan predstavitve znamke bo na dvorišču muzeja postavljen Kiosk K67, v katerem bo poslovalo izpostavljeno okence Pošte Slovenije. Na okencu bodo v prodaji novo izdane poštne znamke in priložnostni poštni žig Kiosk K67 – PRVI DAN.

Znamke iz serije industrijskega oblikovanja, tudi znamko Kiosk K67, je oblikoval grafični oblikovalec Robert Žvokelj iz studia DAK.

O Kiosku K67
K67 je bil zasnovan leta 1966 kot družina petih prostorskih modulov sestavljenih v raščene sklope. Samostojna enota deluje kot minimalni delovni, prodajni ali bivalni prostor. Inspiracija za konstrukcijo je bila v prebodu dveh cevi, izvedba pa le v takratni najnaprednejši tehnologiji poliestra in poliuretana. Prvi predstavitvi 1969 je sledila masovna serijska proizvodnja za tržišče v ljutomerskem Imgradu, ki je vzbudila pozornost svetovne strokovne javnosti, proizvajalcu pa prinesla izjemen mednarodni prodajni uspeh.
K67 je ustrezal vsaki lokaciji in kontekstu, enote so uporabljali posamično ali v skupinah prilagojenih različnim potrebam, za trafike, manjše delavnice, cvetličarne, za okrepčila in prigrizke, parkirna plačilna mesta, informacijske pisarne, prodajalne vstopnic, turistične pisarne ipd. V industriji so jih uporabljali kot pisarne zaščitene pred hrupom, priročne servisne delavnice, vratarnice, ohišja merilnih naprav ipd.
Izvoz je potekal intenzivno zlasti v osrednjo in vzhodno Evropo in Rusijo pa tudi v zahodno Evropo, Ameriko, na Japonsko pa vse do Nove Zelandije. Zaradi razširjenosti je proizvod, ki sta ga kritika in publicista Ilke in Andreas Ruby označila, kot »razpršeno network arhitekturo«, raziskoval tudi Berlinčan Helge Kühnel za Amsterdamski Publicplan.
Mednarodne objave ob koncu 60' in 70' so vzbudile pozornost Muzeja moderne umetnosti iz New Yorka, ki ga je leta 1970 umestil v zbirko oblikovanja 20. stoletja, kustos za arhitekturo in oblikovanje Barry Bergdoll pa K67 danes komentira, »kot odličen primer modularne arhitekture, vreden vključitve v zbirko«.
Podjetje Imgrad družbeno ekonomske tranzicijske krize ni preživelo, zanimanje za ta izdelek pa se je zadnjem desetletju povečalo, še več, izdelek je postal še umetniški objekt, ki mu je svetovno priznana umetnica Marjetica Potrč dala novo življenje v instalacijah “urban case” – študijah, ki reinterpretirajo vzporedne možnosti preživetja v današnjih preurbaniziranih divje rastočih mestih. 2005 je avtor zasnoval verzijo v duhu vizualne kulture novega tisočletja, kjer z genetsko kodo predhodnika čaka na svojo realizacijo.

Saša J. Mächtig je med pomembnejšimi ustvarjalci na področju industrijskega oblikovanja v Sloveniji. Leta 1984 je s skupino kolegov uresničil univerzitetni študij oblikovanja na novo ustanovljenem Oddelku za oblikovanje, kjer predava industrijsko oblikovanje in dizajn management. Za prispevek k razvoju mu Univerza v Ljubljani podeljuje naziv zaslužnega profesorja. V svoji večplastni vlogi profesorja, oblikovalca in arhitekta je vodil številne interdisciplinarne skupine za razvoj novih proizvodov in sistemov. Krepil je partnersko sodelovanje med univerzo in industrijo. Pomembno se je uveljavil v mednarodnem prostoru, zlasti v izvršilnih odborih strokovnih združenj, kjer je sodeloval pri strateških razvojnih načrtih ICSID, med najpomembnejšimi dosežki pa je bila organizacija svetovnega kongresa 17. ICSID v Ljubljani leta 1992. Leta 2000 je bil tudi med ustanovitelji, danes že globalne asociacije univerz za umetnost, oblikovanje in medije - CUMULUS ter njen podpredsednik do 2007. Prejel je številne nagrade in priznanja, med njimi nagrado TREND za življenjsko delo na področju vizualne kulture.

Robert Žvokelj je soustanovitelj in partner družbe DAK in deluje kot kreativni vodja ter oblikovalec vizualnih komunikacij od leta 1989. Za dela, ki so nastala v sodelovanju s številnimi kolegi, fotografi, ilustratorji in nenazadnje z naročniki, je prejel več republiških in mednarodnih nagrad in priznanj.

Otvoritev

Pričetek: ob 11.00

Vstopnina

Brezplačno.

Informacije

T: 01 548 42 74/80
E: infobio@mao.si