Predstavitev

Priložnosti Dediščina Slovenskega Podeželja

16.4.2019

Kulturne krajine podeželja so skozi čas nakopičile izjemno zakladnico snovne in nesnovne dediščine, ki je vseskozi odražala prilagajanje človeka naravnim danostim, kulturnim, družbenim političnim in gospodarskim razmeram. Rečemo lahko, da so kulturne krajine podeželja tudi v Sloveniji tiste, ki odražajo najdaljšo razvojno kontinuiteto, zato predstavljajo zakladnico naše identitete in hkrati tradicionalne raznolikosti.

Dejstvo pa je, da je sodobni razvoj velikokrat brezobziren do tradicije in primarnih, skozi čas izblikovanih prvin in vrednot podeželja. Tradicionalna znanja, načini dela, življenja in skladen odnos do narave v najširšem pomenu se izgubljajo zaradi različnih razvojnih pritiskov. Podeželske krajine ogrožamo tako z intenzivnim izkoriščanjem naravnih virov in industrializacijo kmetijstva kot tudi s krčenjem pridelovalnih površin zaradi urbanizacije. Ohranjanje vseh prvin, ki so identitetno in razvojno pomembne, je zato nujno.

Zaradi globalne povezanosti rast prebivalstva v svetovnem merilu vpliva tudi na nas. Urbano prebivalstvo konstantno rase in je v letu 2017 doseglo skoraj 55 % vse populacije, vendar hkrati z rastjo prebivalstva narašča tudi poselitev podeželja. To pa ima na podeželsko krajino dvojni učinek, saj se nekatera območja opuščajo in zaraščajo, medtem ko druga trpijo zaradi pretiranega poseljevanja. Omenjenih procesov ne moremo podcenjevati, saj neposredno vplivajo na okolje in skupnosti, ki v njem živijo.

Ključna za ohranjanje raznovrstnosti podeželskih krajin je njihova uravnotežena, skladna raba in ohranjanje vseh tradicionalnih dejavnosti, ki so odraz večstoletnega skladnega sobivanja človeka z naravo. Prihodnost podeželskih krajin je zato razvojno varstvo, ki mora temeljiti na uravnoteženem in skladnem odnosu med družbenimi potrebami, gospodarstvom in okoljem, predvsem pa moramo podeželje participativno upravljati. Ob tem pa se je treba zavedati, da varovanje podeželskih krajin ni odvisno le od ljudi, ki v njih živijo, temveč predvsem od celotne družbe, ki mora s svojim ravnanjem poskrbeti za skladen trajnostni razvoj.

Da bi osvetlili problematiko ohranjanja dediščine slovenskih podeželskih krajin in delili izkušnje uspešnih praks na slovenskem podeželju, vas vabljeni na posvet, ki bo priložnost za bolj učinkovito povezovanje in delovanje za boljšo prihodnost dediščine in s tem življenja vseh nas.

Program posveta

torek, 16. april 2019
Plečnikova predavalnica, Fakulteta za arhitekturo UL, Zoisova 12, Ljubljana

9.30-10.00 Registracija udeležencev, kava za dobrodošlico

10.00 Pozdravni nagovori
Sonja Ifko, predsednica ICOMOS Slovenija
Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo UL
Marjutka Hafner, direktorica Urada za UNESCO
Maja Bahar Didović, v.d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo

Predavanja
10.20 Živa Deu, Visoka šola za oblikovanje materialov Ljubljana
10.50 Mojca Golobič, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta UL
11.05 Jelena Hladnik, Ministrstvo za okolje in prostor
11.20 Marjeta Jerič, Ministrstvo za kmetijstvo
11.35 Renata Kosi, KGZS-Zavod Celje, Združenje turističnih kmetij Slovenije

11.50 -12.20 Odmor

12.20 Okrogla miza s predstavitvijo primerov dobrih praks in aktualnih projektov:
Rosana Cerkvenik, Park Škocjanske jame
Štefan Čelan, Znanstveno-Raziskovalno središče Bistra Ptuj
Zvezda Koželj, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Matija Črešnar, Filozofska fakulteta UL in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Peter Tomaž Dobrila, KIBLA Maribor
Nataša Kolenc, arhitektka konservatorka
Tina Novak Samec, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda
Alenka Fikfak, Fakulteta za arhitekturo UL

13.30 Zaključek posveta

Prijava
Udeležba na posvetu je brezplačna. Vendar vas prosimo, da se zaradi lažje organizacije dogodka, obvezno prijavite do 12. aprila 2019 na info@icomos.si.

Več>>

Leta 1982 je Mednarodno združenje za spomenike in spomeniška območja ICOMOS 18. April razglasilo za Mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij. Naslednje leto ga je potrdila tudi Generalna skupščina UNESCO. Od takrat ga obeležujemo vsako leto in ob tem širšo javnost opozarjamo na pomen in vlogo kulturne dediščine, ne le njenih najpomembnejših spomenikov.

Kulturna dediščina v vsej svoji raznolikosti predstavlja pomemben dejavnik kakovosti našega bivanja. Hkrati pa v sodobnem svetu velikokrat ostaja prepuščena sama sebi, ko se mora umikati ambicijam kapitala. To se dogaja tako v urbanih naseljih kot na podeželju, kjer prav zaradi nerazumevanja vseh potencialov tako kulturna dediščina kot naravne vrednote izgubljajo svoje vitalne potenciale.

ICOMOS vsako leto za praznik izbere aktualno temo, ki se ji podrobneje posveti. Osrednja tema letošnjega praznovanja so kulturne krajine podeželja.
 

Lokacija

Fakulteta za arhitekturo
Zoisova 12
Ljubljana

Vstopnina

brezplačno

Zaradi lažje organizacije dogodka obvezne prijave do 12. aprila na info@icomos.si.

Informacije

info@icomos.si

Organizacija

ICOMOS Slovenija