BIO 26

BIO 26. Pogovor #4 - Modrost

7.2.2020

Zadnji v seriji BIO 26| Pogovorov se bo osredotočil na modrost in oblikovanje. Modrost se nahaja na vrhu PIZM piramide, ki jo vzpostavil Russell L. Ackoff in služi kot baza za strukturo celotnega bienala. V kontekstu BIO 26| Skupno znanje je »modrost« označena kot uporaba podatkov, informacij in vsega znanja, ki ga potrebujemo za sprejemanje boljših odločitev glede narave in naše okolice, pri čemer si postavljamo pomembna vprašanja, sprejemamo sistematično razmišljanje in kompleksnost, razumemo potrebo interdisciplinarnosti, da se ustvarja in razvija, upoštevamo celotno sliko kot podrobnosti ter se definiramo kot odgovorni in angažirani državljani. Kakšno vlogo ima pri tem oblikovanje?

V prvem delu pogovora bo tema oblikovanje v času krize. Paola Antonelli, višja kustosinja v MoMi, se bo javila iz New Yorka in spregovorila o svoji zadnji razstavi, Strta narava, in o novi skovanki –  obnovitveno oblikovanje – ki daje možnost za diskusijo o perečih temah našega časa: informacijah, klimatskih spremembah, družbenih krivicah, pri čemer je oblikovanje lahko sredstvo in strategija, ki se odkrito loti teh problemov. V drugem delu pogovora se bomo lotili vprašanja oblikovanja kot politične aktivnosti in demokratičnega orodja. V diskusiji bo sodelovala Alice Rawsthorn, avtorica knjige »Design as an Attitude«, kjer raziskuje, kako oblikovalci uporabljajo svoje znanje, domiselnost in iznajdljivost v prizadevanju za družbenimi, političnimi in ekološkimi cilji, ki osvobajajo oblikovanje iz njegove komercialne vloge. Pri tem se bodo s sogovornikoma Matevžem Čelikom Vidmarjem, direktorjem MAO, ter arhitektko Tino Gregorič, navezali tudi na primer BIO ter vprašanja, kakšen je njegov vpliv na eksperimentalno oblikovanje, ki se oblikuje na lokalni sceni. 

»Modrost« vsebuje lastnost, ki jo veže z izkustvenim znanjem za uporabo pri moralnih sodbah. Glede modrosti obstaja tudi nekakšna celovitost, kar pomeni, da se je ne najde v razpršenih drobcih znanja, temveč v poglobljenem razumevanju soodvisnosti in medsebojne povezanosti na določenem območju usposobljenosti. To je torej perspektiva od zgoraj, ki kaže, kako se vse med seboj ujema. Ali oblikovanje kot praksa postaja bolj modra v 21. stoletju? Kakšna je vloga oblikovanja pri lajšanju kriz, oglaševanju demokracije in ustvarjanju okolja za angažirane državljane? 

BIO 26| Pogovori so serija dinamičnih okroglih miz, kjer povabljeni gosti iz različnih strok – znanost, filozofija, novinarstvo, politika in oblikovanje – razglabljajo o kompleksih temah letošnjega bienala oblikovanja. Pogovor sestavljata dva dela po 30 minut, ki ga vodita kustosa bienala, Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, na koncu pa je beseda dana publiki. Pridružite se nam in podajte svojo perspektivo o problemih, s katerimi se soočamo danes.

 
GOSTI:
 
⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣☞ ALICE RAWSTHORN
 Alice Rawsthorn je nagrajena kritičarka oblikovanja in avtorica knjige Design as an Attitude. Njena tedenska kolumna za The New York Times je bila več kot desetletje razširjena po vsem svetu. Kot govorka je sodelovala na več pomembnih dogodkih, kot npr. TED konferenca in Svetovni ekonomski forum v Davosu. Rawsthorn je bila rojena v Manchestru, trenutno živi v Londonu; deluje kot predsednica upravnega odbora v galeriji Hepworth Wakefield v Yorkshirju in v galeriji Chisenhale v Londonu. Kot ustanovna članica Writers for Liberty, kampanje za človekove pravice, je bila nagrajena z redom britanskega imperija za delovanje na področju oblikovanja in umetnosti.
 
⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣⁣☞  PAOLA ANTONELLI
Paola Antonelli je višja kustosinja na Oddelku za arhitekturo in oblikovanje ter direktorica za raziskave in razvoj v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. Pred tem je delala kot redaktorica pri reviji Domus ter urednica za oblikovanje pri reviji Abitare. Kurirala je številne razstave v MoMi in drugih mednarodnih institucijah, predavala po vsem svetu in bila članica več arhitekturnih in oblikovalskih žirij. Oktobra 2006 je prejela Design Mind, nacionalno oblikovalsko nagrado institucije Smithsonian, leta 2007 pa jo je revija Time uvrstila med 25 najbolj pronicljivih oblikovalskih vizionarjev, od leta 2011 je članica Art Directors Club Hall of Fame, leta 2015 pa je prejela medaljo AIGA. Antonelli je prejela več častnih doktoratov, me drugim doktorat Kraljeve umetnostne akademije (Royal College of Art), londonske univerze Kingston in Pratt instituta v New Yorku. Njen najnovejši project je bil kuriranje 22. milanskega trinala, poimenovanega Strta narava: Preživetje človeštva prevzame oblikovanje, ki se je odprl marca 2019. 
 
☞ MATEVŽ ČELIK VIDMAR
Matevž Čelik Vidmar je arhitekt, pisec, urednik, raziskovalec in kulturni producent na področju arhitekture in oblikovanja. Je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki je pod njegovim vodstvom postal vodilna in mednarodno vplivna nacionalna institucija. Čelik smatra, da je razumevanje novih, hibridnih vlog javnih kulturnih ustanov ključnega pomena za njihovo upravljanje danes in v prihodnosti. Kot razvijalec novih kulturnih modelov v arhitekturi in v oblikovanju je leta 2002 soustanovil Trajekt, zavod za prostorsko kulturo v Ljubljani. Leta 2015 je ustanovil Future Architecture, vseevropsko platformo za izmenjavo in mreženje med arhitekturnimi ustanovami in mladimi talenti, ki jo še danes vodi. Matevž Čelik je v ozadju prenovljenega ljubljanskega BIO, najstarejšega oblikovalskega bienala v Evropi; zasnoval pa je tudi projekt Center za kreativnost, ki MAO vzpostavlja kot nacionalni muzej z več vlogami v slovenskem ustvarjalnem sektorju.
 
☞ TINA GREGORIČ
Skupaj z Aljošo Deklevo sta leta 2003 ustanovila biro dekleva gregorič arhitekti . Oba sta zaključila študij na Fakulteti za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Svoj študij sta nadaljevala na Architectural Association School of Architecture v Londonu, kjer sta leta 2002 končala magistrski študij iz arhitekture z odliko. Oba sta soavtorja knjige o masovni prilagojenosti po meri in odzivnih okoljih v kolektivnih stanovanjskih naseljih, z naslovom Negotiate my boundary!, ki je bila deležna strokovne pozornosti in je izšla pri založbi AA Publications, London, leta 2002 in je bila ponatisnjena pri založbi Birkhauser, Basel leta 2006. Tina Gregorič in Aljoša Dekleva sta bila gostujoča predavatelja in kritika na Architectural Association v Londonu, Tehnični univerzi v Grazu, Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, IUAV v Benetkah, Akademie der Kunste v Berlinu, Univerzi v Neaplju, DWM Mexico, in več drugih. Vodila sta tudi poletni seminar v okviru Architectural Association v Londonu in delavnico v CEDIM v Mehiki. Od leta 2014 je Tina redna profesorica in vodja Oddelka za teorijo grajenega in oblikovanja na Institutu za Arhitekturo in Oblikovanje na Tehnični univerzi na Dunaju, Aljoša pa je direktor Architectural Association Visiting School Slovenia. Aljoša je bil v jesenskem semestru gostujoči profesor na École d’architecture de l’Université de Montréal v Kanadi. Leta 2014 sta vodila in bila mentorja raziskovalno projektno skupino »nanoturizem«, ki je prejela glavno nagrado, »za najboljše sodelovanje«, na BIO50 (24. Bienale oblikovanja v Ljubljani), kot izjemen primer oblikovalske iznajdljivosti, ki omogoča ponovno odkritje in ponovno okrepitev pomembnega področja Slovenskega in mednarodnega gospodarstva.
 
Lokacija:
Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7